ponedeljek, 6. avgust 2012PZS

Planinski vestnik, avgust 2012

Avgustovska številka Planinskega vestnika je sestavljena iz raznovrstnih prispevkov, primernih za poletno branje. Ozrli smo se v zgodovino z Valentinom Staničem, se pogovarjali z Emilom Herlecem in Tonetom Škarjo, spomnili iskanja Tineta Miheliča, se veliko potepali po Sloveniji in tujini ...

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Vmes se bomo lahko tudi nasmejali, obudili nenavadne dogodke in se ohladili s spominom na zimske dni.

Upamo, da vam bo tokratna številka kratkočasila vroče poletne dneve. 

V uvodniku Dušan Škodič obiskovalcem gora v poletni sezoni priporoča dobro fizično pripravljenost, hkrati pa ugotavlja, da je za naš hiter način življenja potrebna fizična aktivnost skozi vse leto.

Na naslovnici Petra Strgarja je vsem poznana Stena.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku. 

PDF Kazalo PV, avgust 2012 (1,09 MB)

Uredništvo Planinskega vestnika

Planinski vestnik, avgust 2012, v Spletni trgovini PZS


Vsebina - Članki 

IZ ZGODOVINE 4
Moje popotovanje na Triglav na Gorenjskem, ki sem ga začel 18. septembra 1808. Valentin Stanič. Prevedla Gabriela Dežman
INTERVJU 11
Pionir helikopterskega reševanja v naših gorah. Emil Herlec - Milč. Gorazd Gorišek
ISKANJE TINETA MIHELIČA 15
Ko spomini oživijo ... Gostovanje pri mojstranških reševalcih. Vladimir Habjan
POZABLJENE POTI 18
Visoko nad Trebušo. Skopica (863 m). Rafael Terpin
HOJA V PRETEKLOST 20
Kriška gora in Tolsti vrh. S spomini prepleten jesenski dan. Jana Remic
ALPE 24
Gran Paradiso. Grozd ljudi na skalnem štrclju - tudi to je sodobno gorništvo. Gregor Planinc
KOLESARSTVO 28
S kolesom čez alpske prelaze. Po cestah od Falzarega do Stelvia. Matija Turk
INTERVJU 32
Alpinist, pisatelj, ljubitelj življenja. Tone Škarja. Mojca Volkar Trobevšek
ZGODOVINA PLANINSTVA 36
Izlet na Pohorje. Ko je tam še močno dišalo po nemštvu. Dušan Škodič
HUMORESKA 40
Kuža se odloči za novega lastnika. Ljudje in živali v gorah. Peter Muck
NAJLJUBŠI SKALNI KOTIČKI 43
Zagledan v skalo. Paklenica prvič, drugič in štiriintridesetič ... Dejan Koren - DeKo
ZIMSKA TURA 44
Zimska tura, ki bi se lahko končala tudi drugače. Mangart. Franci Horvat
GORSKE IZKUŠNJE 46
Popoprana ležernost. Mini(a)tura v Begunjščici. Mire Steinbuch
"STARA ŠOLA" 48
Tam, kjer vsi plezajo, pa že ne! Jugojugozahodni greben v Planjavi. Jure Brečko
IZGUBLJENO ... NAJDENO 50
Ključi s Krvavca. Planinski izlet z avtom v osrednji vlogi. Terezija Oven
MINIATURA 52
Pečenka. Gregor Planinc
MINIATURA 53
Ratitovec. Marija Dolinar
SPOMINSKE NARAVOSLOVNE POTI 54
Kraljeve poti. Tudi kronane glave planinarijo in občudujejo cvetje. Anka Vončina
PO VZHODNI TURČIJI 58
Smučanje s svete gore Armencev. Mrzlo doživetje na Araratu. Breda Pirc
NA STREHI SVETA 62
Treking za pustolovce. Potovanje v Nepal. Simon Trießnig
BOTANIKA 66
Idrc na Gori. Iskanje redkega jegliča. Irena Breščak
KAKO SO NEKOČ RISALI PANORAME HRIBOV 68
Razgled z vlaka Ljubljana-Planica. A. S.
AFORIZMI 71
Misli o gorah. Jožko Mislej
MINIATURA 72
Iskanje "hvaležne pokrovke" za lastno glavo. Tomaž Petauer


Uvodnik 

Tudi dopust je naporna disciplina

   Olimpijska evforija se počasi umirja in mirneje se bomo lahko spet posvetili tistemu, kar najraje počnemo. In kaj je tisto, kar najraje počnemo? Nič, se je glasil odgovor, ki so ga nekoč uporabili v reklamnem sloganu. Je to res tisto, s čimer človek izrazi smisel svojega bivanja v dneh, ko vsakodnevne obveznosti od njega ne zahtevajo aktivnosti?
    Pravi odgovor je ne, a gotovo ste se že vprašali, kam za vraga so se nam izgubili nekdanji ležerni dopustniški dnevi, ne glede na to, če smo jih preživljali doma, na morju ali v gorah. Odgovor ni globoko zakopan, že zdavnaj je namreč iz mode lenoba, ki je ljubiteljem fizičnega mirovanja zapovedovala čim pogostejše "ravnanje hrbtenice" na domačem kavču ali poleti zgolj poležavanje na plaži in zvečer posedanje ob vonjavah z žara. Na srečo večina ljudi sčasoma spozna, da ni hujše utrujenosti od tiste, ki jo povzroči dolgo mirovanje, saj je človeško telo v svoji zasnovi vendarle namenjeno gibanju. A tudi iskreno izrečenega odgovora, da se je treba v prostem času popolnoma odklopiti, ne moremo sprejeti dobesedno, ker nič v tem primeru še ne pomeni nujno - nič. To je lepo opazno v poletnih mesecih, ko počitku in sprostitvi namenimo večji del prostih dni, s tistim nič pa je mišljen le čas brez večine vsakodnevnih skrbi; torej možgane poslati na pašo, telo pa spraviti v gibanje, še posebno, če ga sicer ni deležno zaradi sedenja v službi.
    Dopust postaja tako kot sodobno življenje sámo fizično vedno napornejša disciplina. Živimo hitreje in včasih že skorajda lovimo kljuko vrat, ki smo jih pred nekaj trenutki zaprli. Prosti čas, ki je na razpolago, želimo izkoristiti kar se da polno, kvalitetno in po možnosti raznovrstno. Posledica tega je tudi pojav vedno novih in za konzervativno razmišljujočega človeka čedalje bolj čudnih športnih, predvsem adrenalinsko prepojenih aktivnosti. Te se navidezno pojavijo iz nič, že v paketu s skupinami trenutnih navdušencev. Razširjanje idej med množice je láhko kakor še nikoli. Vse je treba samo posneti kot filmček in nato v primerno vabljivi obliki spraviti na svetovni splet (le nekaj minut posla za običajnega, "računalniško pismenega otroka"). Tam smo nato cilj tako nastavljenih vab tisti, ki vsaj občasno uporabljamo ta medij, se pravi skorajda vsi. Marsikdo se nato v mislih oblizne in reče: to pa bo treba enkrat poskusiti ...
    Največ obiska gora je še vedno v poletni sezoni, a se v gore vedno več hodi tudi v ostalih letnih časih. V porastu so vse dejavnosti v gorskem svetu, kar žal kaže tudi statistika posredovanj gorskih reševalcev. Obenem se je spremenil način obiskovanja gora. Kdo se še spomni množičnih pohodov v visokogorje, predvsem na Triglav, kakršni so nekoč potekali v organizaciji planinskih društev in delavskih sindikatov? Trajali so po tri dni skupaj, s prenočevanjem v natrpanih kočah in temu "primernim" vzdušjem, ki je kratilo spanec utrujenim planincem. Razen tradicionalnih pohodov je tovrstno planinstvo izumrlo, pohodi, četudi dolgi, pa so večinoma enodnevni.
     Aktivno življenje in njegov zamik v poznejša leta seveda zahtevata od človeka nekaj rednih priprav. Če med delovnim časom pogledam skozi okno (imam srečo, da ravno pod njim poteka čudovita Pot okoli Ljubljane), praktično vedno in ob vsakem vremenu opazim tekače, sprehajalce in kolesarje vseh starosti ter mirno zaključim, da jih je iz leta v leto več. Tako je prav, če se gremo hitri način življenja, moramo biti nanj tudi primerno pripravljeni. In če se vrnemo z gora, moramo biti naslednji dan kvečjemu utrujeni, ne pa fizično uničeni.
    Vse gore so lepe, naše najlepše. Ljubezen do gora nam je dana, uživajmo v njej polno in veselimo se obiska visokih vrhov v poletnih mesecih. Vendar po pameti, ker dobra fizična pripravljenost še ne pomeni tudi varnosti. Kakšen dober nasvet za varnost boste našli tudi v tej, lahkotnejši avgustovski številki. Srečno.

Dušan Škodič

Septembrski Vestnik je tu

Septembrski Vestnik je tu

sobota, 18. september 2021

Septembrska številka Planinskega vestnika ponovno prinaša veliko zanimivega branja. V prvem delu pišemo o državnem odlikovanju red za zasluge, ki ga je iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja Planinski vestnik dobil ob 125-letnici izhajanja, ki smo jo obeležili lansko leto. Svoja mnenja in čestitke so podali tudi številni, ki redno berejo in spremljajo Planinski vestnik skozi čas. V nadaljevanju sledi tema meseca, posvečena štiridesetletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku in še nekaterim drugim obletnicam naših parkov.

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

petek, 18. junij 2021

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Iskanje med novicami