ponedeljek, 14. maj 2012PZS
Izšel je Planinski vestnik, maj 2012
V rubriki Z nami na pot smo se povzpeli na Grintovec nad Kamniško Bistrico in na neznane vrhove nad Patokom v divjih Zahodnih Julijcih.
Obiskali smo Kozjak, Madagaskar in balvanirali nad Prilepom. Tokrat smo dodali še povzetek analize reševalnega dela v letu 2011. Ne manjkajo redne rubrike o varstvu narave, alpinistični tehniki, gorski medicini, vremenu, alpinističnih novicah, novicah iz tujine in novicah iz planinske organizacije.
V uvodniku odgovornI urednik Vladimir Habjan razmišlja o motivih za včlanitev v planinsko organizacijo.
Na naslovnici Marka Prezlja je Shivling, 6501 m. Nanj je Chris Bonington splezal leta 1983.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.
Kazalo PV, maj 2012 (1,29 MB)
Uredništvo Planinskega vestnika
Vsebina - Članki
OKROGLA MIZA 4
Dejavnost društva na zvitku papirja. Pogovor z uredniki društvenih glasil. Vladimir Habjan
Viharnik, glasilo PD Viharnik. Nevenka Kanduč
Krpelj, glasilo PD Tolmin. Žarko Rovšček
MINIATURA 11
Kdaj pride letos pomlad na Blegoš? Edvard Vidmar
INTERVJU 12
Za preživetje moraš imeti stoodstotno srečo. Sir Chris Bonington. Mire Steinbuch
SPOMINI NA MINULE ČASE 16
V snežnem metežu na grebenu Rokav-Škrlatica. Dopolnitev prispevka iz leta 1948. Peter Muck
ZGODOVINA 20
Vsestranska raziskovalca Julijskih Alp. Dr. Julius Kugy in dr. Henrik Tuma. Vanja Sossou
PLANINSKA ORGANIZACIJA 22
Volje za prihodnje delo nam ne bo zmanjkalo! Uspešna Skupščina Planinske zveze Slovenije. Zdenka Mihelič
DOLOMITI 24
Razgiban vzpon na prestižni vrh. Dreischusterspitze/Punta dei Tre Scarperi. Vladimir Habjan
Z NAMI NA POT 28
Na prvaka Kamniško-Savinjskih Alp. Grintovec. Gorazd Gorišek
Opisi 33
Grintovec, 2558 m, čez Streho. Gorazd Gorišek
Grintovec, 2558 m, po Špremovi poti. Gorazd Gorišek
Grintovec, 2558 m, po Frischaufovi poti. Gorazd Gorišek
Grintovec, 2558 m, čez Dolge stene. Gorazd Gorišek
Z NAMI NA POT 41
Divji zahod Julijskih Alp. Gore nad Patokom. Mojca Stritar
Opisi 37
Monte Jama, 1165 m. Mojca Stritar
Cuel de la Bareta, 1522 m. Mojca Stritar
Planina Pecol iz Patoka, 1517 m. Mojca Stritar
Monte Jovet, 1814 m. Mojca Stritar
ZABAVNA ZGODBA 45
Po stopinjah starih romarjev. Ledeni mož sv. Pankracij na Kozjaku. Aleš Tacer
POPOTOVANJA 48
Pic Boby - očarljivi vrh Madagaskarja. Z Malgaši po nacionalnem parku Andringitra. Petra Klinar Duhannoy
BALVANSKA MEKA 52
Granitni raj. Deviški balvani nad Prilepom. Anže Zorman
LEDNO PLEZANJE 56
Nora Burja. Zmrznjena Boka. Dejan Koren
GORSKA MEDICINA 57
Višinska bolezen. Preventiva in zdravljenje. Petra Zupet
LEGENDA KAMNIŠKEGA ALPINIZMA 59
Metod Humar 1939-2012. Tone Škarja
VARSTVO NARAVE 60
Modrina na travnikih. Botanični spomenik Lovrenc. Dušan Klenovšek
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI 61
Kavno vremenoslovje na višini. Miha Pavšek
GORSKO REŠEVANJE 62
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2011. Jani Bele in Pavle Podobnik
ALPINISTIČNA TEHNIKA 64
10 varnostnih pravil športnega plezanja. Tadej Debevec, Aljaž Anderle, Tomo Česen
NOVICE IZ VERTIKALE 68
NOVICE IZ TUJINE 70
LITERATURA 70
PLANINSKA ORGANIZACIJA 72
Uvodnik
Največja družina
Kadar pišemo o temi, kakršna je tokratna o društvenih glasilih, sem vedno malce v dilemi, če to zanima našega "povprečnega" bralca. Rezultati vseh anket, ki smo jih opravili do zdaj, namreč kažejo, da je naš najpogostejši kupec tisti, ki najraje bere o gorah in o vsem, kar je v zvezi z njimi. Nekatere vsebine e morda preveč tičejo same organizacije in res ne zanimajo prav vseh. Za tokratno skupščino, ki je po dolgem času sprejela nov statut, to gotovo ne drži. Čeprav gre bolj za vsebino internega značaja same organizacije, kar statut gotovo je, vendarle ta odpira mnoge nove poti planinske dejavnosti v prihodnje, ki bodo zanimale tudi nečlane planinske organizacije.
Področij, ki so del dejavnosti planinske organizacije in se tičejo vseh obiskovalcev gora, pa je toliko, da jih vseh niti ne morem našteti, od vzdrževanja in markiranja planinskih poti, obnavljanja in delovanja planinskih koč, planinske vzgoje od mladih naprej, varnosti v gorah, alpinističnega in vodniškega šolanja, varstva narave ... in ne nazadnje do planinske publicistike, ki gotovo koristi vsem obiskovalcem gora ne glede na to, ali so člani naše organizacije ali niso. Nikakor ne smemo spregledati, da je tistih, ki prostovoljno delajo v več kot dvestopetdesetih planinskih društvih po vsej Sloveniji, na stotine oziroma celo na tisoče. To je res impresivna tevilka in čeprav se zdi komu pretirana, številke pač kažejo tako. Planinska zveza je tako najštevilčnejša prostovoljna organizacija civilne družbe, lahko bi celo rekel, da smo njena največja planinska "družina".
Če upoštevam zgornja dejstva, potem me ne skrbi več, da tokratna tema ne bi našla poti do bralca. Naši sogovorniki so namreč povedali toliko zanimivega, da bo napisano vsakemu društvu, ki razmišlja o svojem periodičnem glasilu ali o enkratni izdaji, na primer ob društvenem jubileju, gotovo prišlo prav. To pa je bil tudi naš namen, spodbuditi društva in prostovoljce, da se o tem pogovarjajo in se morda tega kdaj v prihodnje tudi lotijo. V pogovoru smo celo razmišljali o delavnici, kjer bi udeleženci dobili praktične izkušnje (nekaj odobnega je pred leti mladinska komisija že organizirala).
Naslednje leto bo petdeseto leto, kar me je oče vpisal v Planinsko društvo Ljubljana-Matica. Dobil sem svojo prvo izkaznico (z imenom Vladko), in ker nisem imel svojega portreta, je oče izrezal črno-belo sliko, kjer me mama drži za ramo, jaz pa škilim tja nekam proti soncu. Za zavihek mi je zataknil še planiko, ki je bila zame svetinja, saj sem dobro vedel, da je roža zaščitena. Živo se spominjam, kako sem se trudil zbirati žige, kar je bilo takrat v navadi, zato mi izleti niso predstavljali nikakršnih težav, prej nasprotno. Ko je v mali eleni knjižici zmanjkalo prostora zanje in ko ga ni bilo niti za znamkice, ki smo jih lepili vsako leto ob plačilu članarine, sem dobil novo, tako z drugo sliko, kjer nisem bil več mulček, pač pa že pravi fant. Za žige pa je spet kmalu zmanjkalo prostora, zato sem jih pritiskal kar v besedilo prve pomoči v gorah, ki je bilo takrat vedno del izkaznice. Potem sem si naredil še dodatno knjižico s praznimi listi, jo vstavil v izkaznico in spet je bil za nekaj časa z žigi mir.
Zdaj žigov že dolgo ne zbiram več, še vedno pa vodim svoj planinski dnevnik. Vendar mi je tako kot v mladih letih tudi zdaj članstvo v planinskem društvu nekakšna svetinja, nekaj, čemur se zlepa ne bom odpovedal, saj sem namreč član največje planinske "družine" v Sloveniji. Pridružite se ji tudi vi! Potem zgoraj omenjenih dilem, o čem naj pišemo, niti ne bo več ...
Vladimir Habjan