nedelja, 1. april 2012PZS

Izletniški vodniček Dolina Belega potoka - priloga PV

Obveščamo vas, da bo v APRILSKI številki Planinskega vestnika poleg redne številke izšla priloga - izletniški vodniček Dolina Belega potoka. Avtor Andrej Mašera je opisal najzanimivejše in najlepše pohodniške ture pa tudi nekatere klasične smeri v območju Belega potoka.

Klikni na fotografijo za povečavo ...

Vodniček bodo naročniki prejeli tako kot običajno skupaj z revijo, po ceni 3 € pa ga boste lahko kupili tudi v Planinski založbi na Dvorakovi 9 v Ljubljani.

PV_april2012_priloga_vodnicek_Dolina_Belega_potokaVODNIČEK
Dolina Belega potoka
Majhno je lepo

Besedilo: Andrej Mašera
Zemljevid: Andrej Stritar

Iz Kazala:

Seznam nekaterih klasičnih smeri nad Belim potokom. stran 6
Izhodišče. 7
Planinske postojanke. 10
Vodniki. 11
Zemljevidi. 11
Opisi. 16
1 Po dolini Belega potoka. 16
2 Pot saškega kralja/Sentiero del Re di Sassonia. 18
3 Visoka polica/Cima delle Cengie, 2002 m. 20
4 Lepa glava/Vetta Bella, 2049 m. 22
5 Rogljič/Pan di Zucchero, 1984 m. 24
6 Mala Lojtrica/Cima Piccola della Scala, 2099 m. 26
7 Krniška špica/Cima del Vallone, 2368 m. 28
8 Pot stoletnice/Sentiero del Centenario. 30
9 Visoka Bela špica/Cima Alta di Riobianco, 2257 m. 32

O dolini Belega potoka je avtor vodnička Andrej Mašera v med drugim v Uvodu zapisal: »Dolina Belega potoka/Val di Riobianco, ki se od jugovzhoda zajeda v gorsko skupino Viša/Jôf Fuart, 2666 m, je ena najslikovitejših dolin v Zahodnih Julijskih Alpah. Obdajajo jo številni vrhovi z navpičnimi stenami dolomitskega značaja in je zato zelo priljubljena med plezalci. Začetek doline je kakih 5 do 6 kilometrov jugozahodno od Rablja/Cave del Predil, tam, kjer se živahni Beli potok izlije v široko prodišče Jezernice/Rio del Lago.
Bivaka Gorizia poljubljajo prvi sončni žarki, foto Sebastjan RrevenDolina se najprej dvigne naravnost proti severu, na višini 1500 metrov pa se skoraj pod pravim kotom obrne proti zahodu in se konča na ozki Krniški škrbini/Forcella del Vallone, 2180 m. Dolina je precej strma, saj se na sorazmerno kratki razdalji dvigne za 1200 metrov.
Gore, ki jo obdajajo, so strme ostrice z navpičnimi stenami in ozkimi, prepadnimi grebeni. Najvišji vrh nad dolino je Krniška špica/Cima del Vallone, 2368 m, ki se dviga severno nad Krniško škrbino. Proti vzhodu ji sledi težko pristopna Velika Lojtrica/Cima Grane della Scala, 2242 m, nato pa priostrena Mala Lojtrica/Cima Piccola della Scala, 2099 m. Naslednji v vrsti je vitek skalnati stožec Rogljič/Pan di Zucchero, 1984 m, ki ga od sosednje Lepe glave/Vetta Bella, 2049 m, loči globoka in ozka Škrbina Belega potoka/Forca di Riobianco, 1860 m. Vzhodna soseda Lepe glave je Visoka polica/Cima delle Cengie, 2002 m, za katero se greben razcepi v dva kraka: severni se nadaljuje na Jôf del Lago, 1761 m, južni pa se razširi v zaraščene in težko prehodne Vette Scabre, 1900 m, 1860 m, 1787 m, ki v grozljivo strmih temačnih grapah prepadajo proti Rabeljskemu jezeru.
Vsi ti vrhovi, razen Lepe glave, so težko pristopni in brez nadelanih poti. Južno stran doline popolnoma obvladuje fantastičen stolp Visoka Bela špica/Cima Alta di Riobianco, 2257 m, s svojimi ošiljenimi trabanti. Goro lahko štejemo med najlepše oblikovane vrhove v Julijcih; na njeno teme se povzpnemo le z zahtevnim plezanjem ...«

Uredništvo Planinskega vestnika 


Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Iskanje med novicami