nedelja, 1. april 2012PZS

Izletniški vodniček Dolina Belega potoka - priloga PV

Obveščamo vas, da bo v APRILSKI številki Planinskega vestnika poleg redne številke izšla priloga - izletniški vodniček Dolina Belega potoka. Avtor Andrej Mašera je opisal najzanimivejše in najlepše pohodniške ture pa tudi nekatere klasične smeri v območju Belega potoka.

Klikni na fotografijo za povečavo ...

Vodniček bodo naročniki prejeli tako kot običajno skupaj z revijo, po ceni 3 € pa ga boste lahko kupili tudi v Planinski založbi na Dvorakovi 9 v Ljubljani.

PV_april2012_priloga_vodnicek_Dolina_Belega_potokaVODNIČEK
Dolina Belega potoka
Majhno je lepo

Besedilo: Andrej Mašera
Zemljevid: Andrej Stritar

Iz Kazala:

Seznam nekaterih klasičnih smeri nad Belim potokom. stran 6
Izhodišče. 7
Planinske postojanke. 10
Vodniki. 11
Zemljevidi. 11
Opisi. 16
1 Po dolini Belega potoka. 16
2 Pot saškega kralja/Sentiero del Re di Sassonia. 18
3 Visoka polica/Cima delle Cengie, 2002 m. 20
4 Lepa glava/Vetta Bella, 2049 m. 22
5 Rogljič/Pan di Zucchero, 1984 m. 24
6 Mala Lojtrica/Cima Piccola della Scala, 2099 m. 26
7 Krniška špica/Cima del Vallone, 2368 m. 28
8 Pot stoletnice/Sentiero del Centenario. 30
9 Visoka Bela špica/Cima Alta di Riobianco, 2257 m. 32

O dolini Belega potoka je avtor vodnička Andrej Mašera v med drugim v Uvodu zapisal: »Dolina Belega potoka/Val di Riobianco, ki se od jugovzhoda zajeda v gorsko skupino Viša/Jôf Fuart, 2666 m, je ena najslikovitejših dolin v Zahodnih Julijskih Alpah. Obdajajo jo številni vrhovi z navpičnimi stenami dolomitskega značaja in je zato zelo priljubljena med plezalci. Začetek doline je kakih 5 do 6 kilometrov jugozahodno od Rablja/Cave del Predil, tam, kjer se živahni Beli potok izlije v široko prodišče Jezernice/Rio del Lago.
Bivaka Gorizia poljubljajo prvi sončni žarki, foto Sebastjan RrevenDolina se najprej dvigne naravnost proti severu, na višini 1500 metrov pa se skoraj pod pravim kotom obrne proti zahodu in se konča na ozki Krniški škrbini/Forcella del Vallone, 2180 m. Dolina je precej strma, saj se na sorazmerno kratki razdalji dvigne za 1200 metrov.
Gore, ki jo obdajajo, so strme ostrice z navpičnimi stenami in ozkimi, prepadnimi grebeni. Najvišji vrh nad dolino je Krniška špica/Cima del Vallone, 2368 m, ki se dviga severno nad Krniško škrbino. Proti vzhodu ji sledi težko pristopna Velika Lojtrica/Cima Grane della Scala, 2242 m, nato pa priostrena Mala Lojtrica/Cima Piccola della Scala, 2099 m. Naslednji v vrsti je vitek skalnati stožec Rogljič/Pan di Zucchero, 1984 m, ki ga od sosednje Lepe glave/Vetta Bella, 2049 m, loči globoka in ozka Škrbina Belega potoka/Forca di Riobianco, 1860 m. Vzhodna soseda Lepe glave je Visoka polica/Cima delle Cengie, 2002 m, za katero se greben razcepi v dva kraka: severni se nadaljuje na Jôf del Lago, 1761 m, južni pa se razširi v zaraščene in težko prehodne Vette Scabre, 1900 m, 1860 m, 1787 m, ki v grozljivo strmih temačnih grapah prepadajo proti Rabeljskemu jezeru.
Vsi ti vrhovi, razen Lepe glave, so težko pristopni in brez nadelanih poti. Južno stran doline popolnoma obvladuje fantastičen stolp Visoka Bela špica/Cima Alta di Riobianco, 2257 m, s svojimi ošiljenimi trabanti. Goro lahko štejemo med najlepše oblikovane vrhove v Julijcih; na njeno teme se povzpnemo le z zahtevnim plezanjem ...«

Uredništvo Planinskega vestnika 


Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

sreda, 14. februar 2024

Februarska številka Planinskega vestnika se spominja skupne slovenske-poljske alpinistične odprave iz leta 1978 na Tirič Mir, ki je s 7708 metri najvišji vrh pogorja Hindukuš in hkrati najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, po višini pa triintrideseti na svetu.

Iskanje med novicami