torek, 27. marec 2012PZS

Končana digitalizacija vseh Planinskih vestnikov od leta 1895

V začetku letošnjega leta se je po več kot desetih letih končal glavni del projekta informatizacije naše revije. Danes so vsi izvodi Planinskega vestnika od leta 1895 dostopni v formatu PDF na spletni strani www.pvkazalo.si. O tem smo se pogovarjali z vodjo in glavnim pobudnikom projekta Andrejem Stritarjem.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
USPEŠNO ZAKLJUČEN PROJEKT
Pogovor z Andrejem Stritarjem, vodjem projekta

V začetku letošnjega leta se je po več kot desetih letih končal glavni del projekta informatizacije naše revije. Danes so vsi izvodi Planinskega vestnika od leta 1895 dostopni v formatu PDF na spletni strani www.pvkazalo.si. O tem smo se pogovarjali z vodjo in glavnim pobudnikom projekta Andrejem Stritarjem.

Andrej, za začetek našim bralcem pojasni, kaj pomeni in kaj prinaša informatizacija Planinskega vestnika.
V današnjem svetu digitalizacija ali informatizacija papirnega medija ni več redkost, saj je vedno več starih gradiv dostopnih na ta način. Vse izvode naše revije smo poskenirali in jih v formatu PDF objavili na strani www.pvkazalo.si. Na ta način je možno le z nekaj kliki priti do katere koli vsebine, ki je bila kadar koli objavljena v Vestniku. Na spletni strani je tudi iskalnik, s pomočjo katerega lahko hitro najdemo vsebine, ki nas zanimajo. Lahko enostavno izberemo in si ogledamo kateri koli izvod revije iz preteklosti, recimo peti izvod letnika 1897. Lahko pa tudi iščemo po besedah v naslovu, po avtorjih ali po imenih gora. Če nas recimo zanima vse napisano o Krofički, nam danes elektronsko kazalo ponudi povezave na 26 člankov, objavljenih od leta 1909.
Informatizirana vsebina naše revije je po mojem mnenju velik kulturni prispevek, in to ne le k slovenskemu planinstvu, temveč kar k širšemu družbenemu bogastvu. Da je tako, kaže tudi interes Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je že pred leti zaprosila PZS za dovoljenje, da bi kopirala poskenirane revije v nacionalno digitalno knjižnico, znano po kratici dlib.
 
Kako in kdaj se je porodila ideja za tako obsežno delo?
PV_digitalizacija_koncana2_03_2012Mislim, da sem prvo idejo dobil, še preden sem se priključil uredniškemu odboru PV. Konec devetdesetih letih je revija National Geographic začela prodajati kolekcijo zgoščenk s poskeniranimi izvodi vseh izdaj, ki so izhajale več kot stoletje. Ideja me je takrat navdušila, saj sem takoj prepoznal izredne možnosti takega početja. National Geographic je bil takrat med prvimi, danes pa je skeniranje starih tiskanih gradiv postalo prednostna naloga večine knjižnic in že napovedujejo dan, ko bo celotno kadar koli objavljeno človeško znanje dosegljivo v digitalni obliki.
Leta 2001, ko je sedanje uredništvo prevzelo vajeti Planinskega vestnika, smo idejo o informatizaciji zapisali tudi v svoj program. Takratna ocena potrebnih sredstev za to delo nam je dala vedeti, da ga ne bo možno hitro končati. In res so hitrost narekovala predvsem razpoložljiva denarna sredstva.
 
Kako je potem potekal projekt?
Najprej smo se lotili izdelave programske opreme za spremljanje tekočih izdaj revije. Sam sem naredil računalniško bazo, kamor smo vsak mesec vpisali podatke o prav vseh objavah, tj. člankih, fotografijah ali skicah. To je bila po eni strani osnova za mesečni obračun honorarjev, po drugi pa za izdelavo letnih kazal. Leta 2006 smo končno dobili nekaj sredstev, da smo bazo prenesli z mojega računalnika na strežnik in je postala dostopna komur koli na spletu. Zbrali smo ekipo 16 vnašalcev, ki so se lotili vnašanja podatkov o vseh objavah od leta 1895. Trajalo je več kot eno leto, da so bili vsi podatki vneseni in je nastalo elektronsko kazalo revije, dostopno na www.pvkazalo.si. To kazalo je živo, vsak mesec dodamo podatke o tekoči številki. Tu lahko poiščete, kar koli želite.
 
Leta 2008 smo spet dobili nekaj sredstev in plačali skeniranje revij od letnika 1986 do 2001. Novejši letniki so bili namreč že v digitalni obliki. Skeni so bili narejeni profesionalno in v nastalih datotekah v formatu PDF je bilo tudi prepoznano besedilo, kar pomeni, da se da po njem iskati z elektronskimi iskalniki.
V naslednjih letih ni bilo denarja, pač pa sem jaz dobil dostop do zmogljivega skenerja, ki je znal kar sam poskenirati kup posameznih listov. Ker sem imel v kleti po več izvodov revij tja do leta 1949, sem jih razrezal in več mesecev "hranil" tisti zmogljivi stroj, ki jih je pridno skeniral. Tako sem k elektronskemu kazalu postopoma dodajal letnike od 1985 navzdol do 1949. Ker starejših letnikov ni bilo na razpolago za rezanje, smo morali počakati do naslednje finančne injekcije, da smo lahko dokončali projekt. Leta 2011 nam je Fundacija za šport končno odobrila še en zalogaj denarja, pomagal je Planinski sklad PZS in vse preostale letnike smo dobili profesionalno poskenirane.
 
Kako pa imajo podobne reči narejene v tujini?
Kot sedaj vidim, smo bili z idejo leta 2001 med prvimi, toda očitno so v sorodnih planinskih organizacijah v sosednjih državah v vmesnem času hitreje napredovali. Tako so naši hrvaški kolegi že pred nekaj leti objavili spletno stran z vsemi informatiziranimi izvodi svoje revije Hrvatski planinar. Zanimivo, da je skeniranje pri njih opravil en sam prizadeven navdušenec.
Nedavno sem tudi opazil, da imajo v Avstriji objavljene poskenirane vse izvode njihove revije Zeitschrift des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins od leta 1870. Tako sem našel nekaj originalnih Kugyjevih člankov o naših gorah, ki jih prej še nikoli nisem videl, saj smo zanje vedeli zgolj posredno. Ravno to je primer tistega kulturnega prispevka, ki sem ga omenil na začetku: s skeniranjem sebi in zanamcem odpiramo obzorja.
 
Kaj pa zdaj, kako naprej, imaš še kakšne ideje?
PV_digitalizacija_koncana4_03_2012Idej in želja seveda ne manjka. Programska oprema na www.pvkazalo.si je stara že pet let in jo bo treba v bližnji prihodnosti posodobiti. Marsikaj bi se dalo narediti prijaznejše za uporabnika. Informatizacijski izziv pa na PZS vidim pri edicijah njene založbe. Mislim, da bi bilo zelo smiselno celotni opus založbe, torej vse, kar je bilo kadar koli objavljenega, pa ni več v komercialni prodaji, poskenirati in ponuditi na spletu za javno uporabo. Tudi to bi bil velik kulturni prispevek k slovenskemu planinstvu in celotni družbi. Osebno pa me zlasti zanimajo stari zemljevidi. Prav rad bi prišel do skenov vseh kadar koli objavljenih zemljevidov naših gora. Danes bi se jih dalo učinkovito priključiti modernim orodjem, kot so Google Zemlja, Gaea+ ali Geopedia. Podatki na teh zemljevidih so prava zakladnica informacij o zgodovini naših krajev. 

Vladimir Habjan 

Kako iščemo članek v bazi www.pvkazalo.si:

Na www.pvkazalo.si desno izberite leto ali vpišite iskano besedo -->

Iščete lahko po vsebinah vseh Planinskih vestnikov od leta 1895 naprej.

Objave lahko preberete v formatu pdf. V vseh pdf datotekah so besedila prepoznana (OCR).

Iskalnik na tej strani bo našel iskano besedo v naslovih in podnaslovih objav, med njihovimi avtorji, ključnimi besedami in nastopajočimi osebami. Najdeni seznam objav lahko skrčite z uporabo filtra rezultatov (okence nad seznamom). Žal s te strani še ni možno iskati po celotnih besedilih objav.

Objave, dostopne v formatu pdf, se v seznamu izpišejo v modri barvi.

Pozor: Za ogled objav v formatu pdf potrebujete hiter dostop do interneta, saj so datoteke velike več MB!

 

 


Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

sreda, 14. februar 2024

Februarska številka Planinskega vestnika se spominja skupne slovenske-poljske alpinistične odprave iz leta 1978 na Tirič Mir, ki je s 7708 metri najvišji vrh pogorja Hindukuš in hkrati najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, po višini pa triintrideseti na svetu.

Iskanje med novicami