sreda, 16. november 2011PZS

Ljudem hočemo pomagati

Uredništvo Planinskega vestnika se je ob desetletnici uredništva 19. oktobra 2011 zbralo na priložnostni slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi Bojan Rotovnik, predsednik PZS, in Slavica Tovšak, podpredsednica PZS.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
"Uredniki smo se srečali v gorah, bili smo si različni in takšni smo še danes," je po uvodnem pozdravu odgovornega urednika Vladimirja Habjana povedal Marjan Bradeško, eden od treh članov, ki so v uredništvu vse od leta 2001, in nadaljeval: "Vsi imamo nekaj skupnega, to je, da delamo iz veselja do gora. Druži nas želja povedati, kje smo bili, kako smo sami doživljali gore in naravo in to želimo sporočiti še drugim. Izkušnje, znanje, predvsem pa ustvarjalno voljo in želje smo uresničili pri delu z revijo, kar se danes lepo vidi v Planinskem vestniku, ki je sodoben in moderen." Bradeško je povzel citat Roberta Stevensona, avtorja knjige Otok zakladov: "Ne sodite dneva po žetvi, pač pa po semenih," ki jih pušča za sabo tudi naša revija. Kot je povedal Bradeško, mora Vestnik prinašati pozitiva sporočila, spodbudo, pogum in veselje, saj te vrline pripeljejo ljudi do cilja visoko nad dolino, vrh gore pa je že izhodišče za novo pot. "V ljudeh želimo ustvarjati in spodbuditi željo po odkrivanju in spoznavanju najbolj prvinskega sveta, ker si v tem svetu lahko najbolj - Človek. To nam bo vodilo pri nadaljnjem delu tudi v prihodnje. Veselimo se ustvarjanja še naprej," je zaključil Bradeško.

V nadaljevanju se je Habjan osredotočil predvsem na desetletno delovanje uredništva, pri čemer se po njegovem mnenju v uredništvu niso vedno o vsem strinjali, a so vseeno ostali prijatelji. Gre torej za homogeno skupino, ki ima isti cilj - dobro revijo, čeprav so včasih poti do tega cilja različne. V tem času so spoznali, da se zadev ne da premakniti od danes do jutri, pač pa šele na dolgi rok, pri tem pa so bile pogosto potrebne tudi ključne in daljnosežne odločitve. "Na rezultate smo danes ponosni," je končal Habjan.

Bojan Rotovnik je v kratkem nagovoru povedal, da natančno spremlja delo uredništva in sledi razvoju revije, ki je bila včasih "za časom", danes pa ima pomembno mesto v širšem krogu planinske javnosti, ter se celotnemu uredništvu zahvalil za dosedanje delo. Poudaril je, da se mu zdi prav, da je mesto v reviji našla tudi kritična beseda, in spomnil, da se je Vestnik v kritičnih trenutkih planinske organizacije postavil kot eden zadnjih branikov pred nekaterimi napačnimi usmeritvami. Tako se je ob odisejadi izraza "gorništvo" uredništvo izkazalo v pozitivni vlogi. Predsednik je spomnil tudi na nekaj mejnikov, na primer prosto prodajo revije ter pomembno vlogo, ki jo Vestnik izvaja pri prepoznavnosti planinske organizacije, podobno kot ima slovenski alpinizem veliko vlogo pri promociji Slovenije v tujini. Predsednik je poudaril, da se bodo v vodstvu organizacije potrudili, da bo revija še naprej obstajala, saj je Planinski vestnik paradni konj organizacije. Zatrdil je, da se vodstvo tako kot do zdaj tudi v prihodnje ne bo vmešavalo v uredniško politiko, seveda pa je vse ostalo odvisno od finančnih sredstev. Rotovnik je dal v nadaljevanju nekaj konkretnih pobud, ki bi še izboljšale povezanost vsebine in organiziranosti organizacije, kar je uredništvo sprejelo z veseljem in odobravanjem.

Namestnik odgovornega urednika Andrej Stritar je poudaril, da je vse, kar počnejo v uredništvu - iz veselja, kar je običajno boljše kot pa delo "na silo". "Ljudem hočemo pomagati, da živijo še bolje, podpiramo hojo v naravo - to je smisel tega, kar počnemo," pri čemer je ponovno spomnil na znano misel, ki jo poudarja uredništvo, da je revija namenjena navadnemu planincu, članu planinske organizacije.

V nadaljevanju sta Bojan Rotovnik in Vladimir Habjan članom uredništva podelila priznanja PZS: Andreju Mašeri zlati častni znak PZS, Marjanu Bradešku, Andreju Stritarju, Mateji Pate in Emilu Pevcu srebrni častni znak PZS, Ireni Mušič Habjan bronasti častni znak PZS, Tini Leskošek priznanje PZS, Dušanu Škodiču, Marti Krejan in Zdenki Mihelič pa knjižne nagrade. Za desetletno kvalitetno delo uredništva in za povabilo na slovesnost se je ob zaključku zahvalila tudi Slavica Tovšak. (vh)

---------------------------------------------------------
PDF Ljudem hočemo pomagati - Slovesnost ob desetletnici uredništva (393,7 KB)

Članek je objavljen v novi številki Planinskega vestnika, ki je izšel v ponedeljek, 14. novembra, in ga lahko poiščete v svojem kiosku.

Več o Planinskem vestniku, november 2011 

Prijetno branje vam želimo!

Uredništvo


Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

sobota, 18. maj 2024

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Iskanje med novicami