sreda, 16. november 2011PZS

Ljudem hočemo pomagati

Uredništvo Planinskega vestnika se je ob desetletnici uredništva 19. oktobra 2011 zbralo na priložnostni slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi Bojan Rotovnik, predsednik PZS, in Slavica Tovšak, podpredsednica PZS.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
"Uredniki smo se srečali v gorah, bili smo si različni in takšni smo še danes," je po uvodnem pozdravu odgovornega urednika Vladimirja Habjana povedal Marjan Bradeško, eden od treh članov, ki so v uredništvu vse od leta 2001, in nadaljeval: "Vsi imamo nekaj skupnega, to je, da delamo iz veselja do gora. Druži nas želja povedati, kje smo bili, kako smo sami doživljali gore in naravo in to želimo sporočiti še drugim. Izkušnje, znanje, predvsem pa ustvarjalno voljo in želje smo uresničili pri delu z revijo, kar se danes lepo vidi v Planinskem vestniku, ki je sodoben in moderen." Bradeško je povzel citat Roberta Stevensona, avtorja knjige Otok zakladov: "Ne sodite dneva po žetvi, pač pa po semenih," ki jih pušča za sabo tudi naša revija. Kot je povedal Bradeško, mora Vestnik prinašati pozitiva sporočila, spodbudo, pogum in veselje, saj te vrline pripeljejo ljudi do cilja visoko nad dolino, vrh gore pa je že izhodišče za novo pot. "V ljudeh želimo ustvarjati in spodbuditi željo po odkrivanju in spoznavanju najbolj prvinskega sveta, ker si v tem svetu lahko najbolj - Človek. To nam bo vodilo pri nadaljnjem delu tudi v prihodnje. Veselimo se ustvarjanja še naprej," je zaključil Bradeško.

V nadaljevanju se je Habjan osredotočil predvsem na desetletno delovanje uredništva, pri čemer se po njegovem mnenju v uredništvu niso vedno o vsem strinjali, a so vseeno ostali prijatelji. Gre torej za homogeno skupino, ki ima isti cilj - dobro revijo, čeprav so včasih poti do tega cilja različne. V tem času so spoznali, da se zadev ne da premakniti od danes do jutri, pač pa šele na dolgi rok, pri tem pa so bile pogosto potrebne tudi ključne in daljnosežne odločitve. "Na rezultate smo danes ponosni," je končal Habjan.

Bojan Rotovnik je v kratkem nagovoru povedal, da natančno spremlja delo uredništva in sledi razvoju revije, ki je bila včasih "za časom", danes pa ima pomembno mesto v širšem krogu planinske javnosti, ter se celotnemu uredništvu zahvalil za dosedanje delo. Poudaril je, da se mu zdi prav, da je mesto v reviji našla tudi kritična beseda, in spomnil, da se je Vestnik v kritičnih trenutkih planinske organizacije postavil kot eden zadnjih branikov pred nekaterimi napačnimi usmeritvami. Tako se je ob odisejadi izraza "gorništvo" uredništvo izkazalo v pozitivni vlogi. Predsednik je spomnil tudi na nekaj mejnikov, na primer prosto prodajo revije ter pomembno vlogo, ki jo Vestnik izvaja pri prepoznavnosti planinske organizacije, podobno kot ima slovenski alpinizem veliko vlogo pri promociji Slovenije v tujini. Predsednik je poudaril, da se bodo v vodstvu organizacije potrudili, da bo revija še naprej obstajala, saj je Planinski vestnik paradni konj organizacije. Zatrdil je, da se vodstvo tako kot do zdaj tudi v prihodnje ne bo vmešavalo v uredniško politiko, seveda pa je vse ostalo odvisno od finančnih sredstev. Rotovnik je dal v nadaljevanju nekaj konkretnih pobud, ki bi še izboljšale povezanost vsebine in organiziranosti organizacije, kar je uredništvo sprejelo z veseljem in odobravanjem.

Namestnik odgovornega urednika Andrej Stritar je poudaril, da je vse, kar počnejo v uredništvu - iz veselja, kar je običajno boljše kot pa delo "na silo". "Ljudem hočemo pomagati, da živijo še bolje, podpiramo hojo v naravo - to je smisel tega, kar počnemo," pri čemer je ponovno spomnil na znano misel, ki jo poudarja uredništvo, da je revija namenjena navadnemu planincu, članu planinske organizacije.

V nadaljevanju sta Bojan Rotovnik in Vladimir Habjan članom uredništva podelila priznanja PZS: Andreju Mašeri zlati častni znak PZS, Marjanu Bradešku, Andreju Stritarju, Mateji Pate in Emilu Pevcu srebrni častni znak PZS, Ireni Mušič Habjan bronasti častni znak PZS, Tini Leskošek priznanje PZS, Dušanu Škodiču, Marti Krejan in Zdenki Mihelič pa knjižne nagrade. Za desetletno kvalitetno delo uredništva in za povabilo na slovesnost se je ob zaključku zahvalila tudi Slavica Tovšak. (vh)

---------------------------------------------------------
PDF Ljudem hočemo pomagati - Slovesnost ob desetletnici uredništva (393,7 KB)

Članek je objavljen v novi številki Planinskega vestnika, ki je izšel v ponedeljek, 14. novembra, in ga lahko poiščete v svojem kiosku.

Več o Planinskem vestniku, november 2011 

Prijetno branje vam želimo!

Uredništvo


Novembrski Vestnik z odpravami

Novembrski Vestnik z odpravami

nedelja, 17. november 2024

Novembrska številka Planinskega vestnika je posvečena odpravam naših alpinistov, ki pritrjujejo Grošljevi misli, da se je z vsake odprave vrnil drugačen. Iskali smo povezavo med tremi na videz popolnoma različnimi odpravami, ki pa so alpinistom pustile globok pečat in mogoče celo postavile temelj uspešnejšim odpravam, ki šele prihajajo. Na naslovnici, katere avtor je naš vrhunski alpinist Marko Prezelj, je prikaz drugega dneva prvega vzpona na Nanada Shori, 6344 m. V ozadju vzhodni vrh Nanda Devi.

Naša najbolj nakodrana vezna pot v oktobrskem Vestniku

Naša najbolj nakodrana vezna pot v oktobrskem Vestniku

četrtek, 17. oktober 2024

Tema oktobrske številke Planinskega vestnika, ki ga na naslovnici krasijo zlati macesni z Ledvičko v dolini Triglavskih jezer, je Idrijsko-Cerkljanska planinska pot v devetih etapah. Zakaj je dobila ta najbolj nakodrana vezna pot svoje mesto v Planinskem vestniku, kaj vse je na njej doživel naš odgovorni urednik Vladimir Habjan in kako jo vidi intervjuvanka Anka Rudolf, ki je poskrbela v PD Idrija za izid novega vodnika po tej poti, boste izvedeli v tem Vestniku.

Drugačno doživljanje gora - gremo na soteskanje!

Drugačno doživljanje gora - gremo na soteskanje!

sreda, 18. september 2024

Tema septembrske številke je drugačno doživljanje gora - podajamo se na soteskanje po Furlaniji. Soteskanje je dejavnost, ki se danes vse bolj uveljavlja v svetu, čeprav sta se posebna tehnika in oprema, ki olajšata gibanje po ozkih vodnatih strugah, razvili dokaj pozno. Temo krasijo izjemne fotografije.

Iskanje med novicami