torek, 15. december 2020

Zadnja številka 2020 in SREČNO 2021

"V življenju je treba vedno sprejemati nove izzive, naj bo to na poslovni poti, planinskogorniški ali na življenjski. Izzivi nam prinašajo v življenje draž in ga bogatijo," v uvodniku razmišlja generalni sekretar PZS Matej Planko, ki se po desetletju opravljanja nalog generalnega sekretarja s tega mesta poslavlja.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
V ledenem objemu zime Oton Naglost
Tema zadnje številke letošnjega leta je lovci na rekorde. Marta Krejan Čokl piše, da je vsak lahko v čem prvak, da so rekordi gonilo napredka ter da smo Slovenci pravi lovci na rekorde. Med njimi v Vestniku predstavljamo Betko Šuhel Mikolič, Timoteja Bečana, Nejca Kuharja, Ano Čufer, Dejana Grma in še številne druge posebne nosilce rekordov. Zanimiv je tudi članek dr. Mateja Tuška o tem, kaj nas žene.
Na pogovor smo povabili alpinista in pisatelja Tadeja Goloba - tako: s plezalniki, cepinom in peresom. Drugi pogovor pa je s posebnim rekorderjem Samom Supinom.
Z nami na pot - vabimo vas v gore v odsevu Belega jezera oz. Weissensee-ja, na vrhove Hochtratten (1650 m), Stosia (1811 m), Laka (1851 m) in Golec (2004 m).
Nadaljujemo s tretjim člankom o zgodovini plezanja, potepamo se po neskončnih in samotah južne Slovenije, objavljamo članke o doživetjih v gorah, o planinski dediščini žigov in knjižic piše Nino Fijačko, Miro Štebe nas vabi na vulkane Indonezije, Magda Šalamon se spominja sledi Toneta Škarje, potopimo se tudi v zgodovino in na virtualni izlet ter predstavljamo najlepše fotografije fotonatečaja #LjubimGore.
Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček, kolumna, vreme (ali tudi na vas vpliva vreme?), Alpe Adria Trail, v spomin, literatura, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
 
---------------------------------
NAŠE VOŠČILO: 
 
Leto, ki se končuje, nam je zaprlo veliko vrat, vendar nismo obtičali za zidovi, ampak smo odprli okna ali
naredili druga vrata. Tako v sebi kot v svojih bližnjih in v bližnji okolici smo odkrivali in odkrili osamljene poti ter neznane kotičke, nove vrhove in skrite doline. Vrata so se ponovno zaprla, a tudi tokrat ne obupujemo.
Pri tem nam zagotovo vsaj malo pomaga kanček humorja, kakršnega smo vnesli v proslavo ob 125-letnici izhajanja na začetku leta. Na podoben način, a žal ne v živo, leto tudi zaključujemo. Vabimo vas, da z nami še naprej odpirate okna, odkrivate nove poti in uživate v razgledih z do zdaj neznanih (in znanih) vrhov.
Lepe in mirne praznike vam želimo ter ravno pravo mero neresnosti!

Srečno!
Uredništvo Planinskega vestnika


Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami