torek, 15. december 2020

Zadnja številka 2020 in SREČNO 2021

"V življenju je treba vedno sprejemati nove izzive, naj bo to na poslovni poti, planinskogorniški ali na življenjski. Izzivi nam prinašajo v življenje draž in ga bogatijo," v uvodniku razmišlja generalni sekretar PZS Matej Planko, ki se po desetletju opravljanja nalog generalnega sekretarja s tega mesta poslavlja.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
V ledenem objemu zime Oton Naglost
Tema zadnje številke letošnjega leta je lovci na rekorde. Marta Krejan Čokl piše, da je vsak lahko v čem prvak, da so rekordi gonilo napredka ter da smo Slovenci pravi lovci na rekorde. Med njimi v Vestniku predstavljamo Betko Šuhel Mikolič, Timoteja Bečana, Nejca Kuharja, Ano Čufer, Dejana Grma in še številne druge posebne nosilce rekordov. Zanimiv je tudi članek dr. Mateja Tuška o tem, kaj nas žene.
Na pogovor smo povabili alpinista in pisatelja Tadeja Goloba - tako: s plezalniki, cepinom in peresom. Drugi pogovor pa je s posebnim rekorderjem Samom Supinom.
Z nami na pot - vabimo vas v gore v odsevu Belega jezera oz. Weissensee-ja, na vrhove Hochtratten (1650 m), Stosia (1811 m), Laka (1851 m) in Golec (2004 m).
Nadaljujemo s tretjim člankom o zgodovini plezanja, potepamo se po neskončnih in samotah južne Slovenije, objavljamo članke o doživetjih v gorah, o planinski dediščini žigov in knjižic piše Nino Fijačko, Miro Štebe nas vabi na vulkane Indonezije, Magda Šalamon se spominja sledi Toneta Škarje, potopimo se tudi v zgodovino in na virtualni izlet ter predstavljamo najlepše fotografije fotonatečaja #LjubimGore.
Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček, kolumna, vreme (ali tudi na vas vpliva vreme?), Alpe Adria Trail, v spomin, literatura, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
 
---------------------------------
NAŠE VOŠČILO: 
 
Leto, ki se končuje, nam je zaprlo veliko vrat, vendar nismo obtičali za zidovi, ampak smo odprli okna ali
naredili druga vrata. Tako v sebi kot v svojih bližnjih in v bližnji okolici smo odkrivali in odkrili osamljene poti ter neznane kotičke, nove vrhove in skrite doline. Vrata so se ponovno zaprla, a tudi tokrat ne obupujemo.
Pri tem nam zagotovo vsaj malo pomaga kanček humorja, kakršnega smo vnesli v proslavo ob 125-letnici izhajanja na začetku leta. Na podoben način, a žal ne v živo, leto tudi zaključujemo. Vabimo vas, da z nami še naprej odpirate okna, odkrivate nove poti in uživate v razgledih z do zdaj neznanih (in znanih) vrhov.
Lepe in mirne praznike vam želimo ter ravno pravo mero neresnosti!

Srečno!
Uredništvo Planinskega vestnika


Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

petek, 17. januar 2025

Januarski planinski vestnik je že izšel. V tokratni temi meseca pišemo o Mojstranških vevericah - plezalnih legendah iz Mojstrane. Ti mladi fantje so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prispevali k izjemnemu obdobju slovenskega alpinizma. Točno so vedeli, kaj si želijo, ob tem pa so si tudi upali in znali to izpeljati. Kdo so bile te naše legende, kaj vse so preplezali in doživeli, pišemo v osrednji temi, katere avtor je Vladimir Habjan, ki je tudi avtor ravnokar izdane knjige o Mojstranških vevericah.

Iskanje med novicami