torek, 15. december 2020
Zadnja številka 2020 in SREČNO 2021
"V življenju je treba vedno sprejemati nove izzive, naj bo to na poslovni poti, planinskogorniški ali na življenjski. Izzivi nam prinašajo v življenje draž in ga bogatijo," v uvodniku razmišlja generalni sekretar PZS Matej Planko, ki se po desetletju opravljanja nalog generalnega sekretarja s tega mesta poslavlja.
V ledenem objemu zime Oton Naglost
Tema zadnje številke letošnjega leta je lovci na rekorde. Marta Krejan Čokl piše, da je vsak lahko v čem prvak, da so rekordi gonilo napredka ter da smo Slovenci pravi lovci na rekorde. Med njimi v Vestniku predstavljamo Betko Šuhel Mikolič, Timoteja Bečana, Nejca Kuharja, Ano Čufer, Dejana Grma in še številne druge posebne nosilce rekordov. Zanimiv je tudi članek dr. Mateja Tuška o tem, kaj nas žene.
Na pogovor smo povabili alpinista in pisatelja Tadeja Goloba - tako: s plezalniki, cepinom in peresom. Drugi pogovor pa je s posebnim rekorderjem Samom Supinom.
Z nami na pot - vabimo vas v gore v odsevu Belega jezera oz. Weissensee-ja, na vrhove Hochtratten (1650 m), Stosia (1811 m), Laka (1851 m) in Golec (2004 m).
Nadaljujemo s tretjim člankom o zgodovini plezanja, potepamo se po neskončnih in samotah južne Slovenije, objavljamo članke o doživetjih v gorah, o planinski dediščini žigov in knjižic piše Nino Fijačko, Miro Štebe nas vabi na vulkane Indonezije, Magda Šalamon se spominja sledi Toneta Škarje, potopimo se tudi v zgodovino in na virtualni izlet ter predstavljamo najlepše fotografije fotonatečaja #LjubimGore.
Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček, kolumna, vreme (ali tudi na vas vpliva vreme?), Alpe Adria Trail, v spomin, literatura, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
---------------------------------
NAŠE VOŠČILO:
Leto, ki se končuje, nam je zaprlo veliko vrat, vendar nismo obtičali za zidovi, ampak smo odprli okna ali
naredili druga vrata. Tako v sebi kot v svojih bližnjih in v bližnji okolici smo odkrivali in odkrili osamljene poti ter neznane kotičke, nove vrhove in skrite doline. Vrata so se ponovno zaprla, a tudi tokrat ne obupujemo.
Pri tem nam zagotovo vsaj malo pomaga kanček humorja, kakršnega smo vnesli v proslavo ob 125-letnici izhajanja na začetku leta. Na podoben način, a žal ne v živo, leto tudi zaključujemo. Vabimo vas, da z nami še naprej odpirate okna, odkrivate nove poti in uživate v razgledih z do zdaj neznanih (in znanih) vrhov.
Lepe in mirne praznike vam želimo ter ravno pravo mero neresnosti!
Srečno!
Kazalo 
