petek, 15. maj 2020

Majski Planinski vestnik o rapalski meji

Izšla je majska številka Planinskega vestnika. Tokrat smo se v temi meseca razpisali o rapalski meji, saj je ravno 100 let od njenega nastanka. Zahvala gre Dušanu Škodiču, ki je na to temo napisal tudi knjigo, vodnik, ki pa daleč presega to kategorijo, saj ima ogromno vsebine in je bolj podoben leposlovju.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Vmesni mejnik rapalske meje med Žirmi in Gorenjim Vrsnikom je bil zgolj en od več kot 4500-tih, ki so pred stoletjem razmejili slovenske gore. Oton Naglost
Več člankov je razumljivo povezano z izolacijo oziroma s koronavirusom in našim odzivom na to.

V sredici Z nami na pot je prvič nastopil Gregor Kofler, ki je lepo opisal Mojstrano z okolico.

Vid Pogačnik se je potikal po zakotju Karavank, Jera Musič po Apalaški poti (z njo je narejen osrednji intervju), Miro Štebe pa je bil po Biancogratu na Bernini.
Vladimir Habjan je obiskal enega naših vrhunskih plezalcev, mojstranško veverico - Janka Ažmana, Andrej Mašera pa se je lotil težke teme: gore in glasba.
Pa to seveda še ni vse.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, novice iz vertikale, literatura, planinska organizacija.

V malem okvirčku na veliko žalost pišemo tole:
Odšel je še eden izmed Velikih ... Tone. Tone Škarja, s katerim smo še pred kratkim snovali članke ... O njem, njegovem delu in življenju smo v Planinskem vestniku veliko pisali, a ne dovolj - tudi zato, ker je on raje pisal sam. Z veseljem smo objavljali in brali njegove zapise, saj je bil izreden kolumnist, načitan, razgledan, pronicljiv, brez dlake na jeziku in izjemno uglajen. Odličen poznavalec alpinizma, zgodovine gora, Alp, Himalaje, pravi erudit je presenečal tudi s poznavanjem družbe, zgodovine Slovencev, kar daleč presega "goli" alpinizem. In drznil si je izreči in zapisati misli, ki so marsikoga pustile s cmokom v grlu. So pa odpirale obzorja in bogatile naš mali prostor.
Tone je bil odličen sodelavec, nekaj časa kot predstavnik vodstva Planinske zveze tudi član uredništva Planinskega vestnika. Tako dobro smo se ujeli, da je ostal naš član tudi po preteku podpredsedniške funkcije.
Tone je odšel in postal Legenda. Legende pa se ne pozabijo. Za to bomo poskrbeli tudi mi, saj se mu bomo v reviji, ki jo je ustvarjal tudi on, poklonili po svoje. Poseben spomin nanj pa bodo njegova izbrana dela, ki bodo pod uredniško roko Žarka Rovščka izšla prihodnje leto.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.
Srečno in pazite nase!

 


Srečno 2026!

Srečno 2026!

sreda, 24. december 2025

Drage bralke in bralci Planinskega vestnika, praznično 130. leto naše revije se tudi zaključuje praznično – z božičem in prihajajočim novim letom, s praznikoma, ki iz nas izvabljata iskrene želje in upanje, da se bodo te tudi uresničile. Iskreno si želimo, da bi z vami praznovali še veliko jubilejev in da bi skupaj napisali še veliko zgodb, predvsem takih s srečnim koncem. Naj letošnji božični večer prinese mir, vonj po cimetu, čaju in piškotih, jutro pa naj vas preseneti s čarobno belino, v katero boste zarisali svoje sledi, ki bodo vodile v novo leto, polno doživetij, vrednih zapisa. Vesel božič in srečno novo leto vam želimo! Uredništvo

Decembrski Planinski vestnik o snežnih plazovih

Decembrski Planinski vestnik o snežnih plazovih

sreda, 17. december 2025

Decembrski Planinski vestnik je tu. Vsebina letošnje zadnje številke Planinskega vestnika je spet zanimiva. Tema meseca je posvečena snežnim plazovom in napotkom za večjo varnost in zmanjšanje tveganja. Verjamem, da se bo tudi vas dotaknil okvir z osmimi točkami z naslovom 'Drži - ne drži: izbrane plazovne modrosti za planinske znalce in telebane'.

Novembrski Planinski vestnik o Brinšku in Visočici

Novembrski Planinski vestnik o Brinšku in Visočici

torek, 18. november 2025

V novembrski številki Planinskega vestnika v temi meseca pišemo o kratki, a bogati življenjski poti alpinista Bogumila Brinška. Brinšek je verjel, da so gore prostor ustvarjalnega duha, ne le fizičnega napora. S svojimi mojstrskimi fotografijami je pokazal, da je mogoče lepoto gora ujeti tudi z umetniškim, ne le dokumentarnim občutkom. Z drenovci je postavil temelje in odprl pot generacijam, ki so začele pisati zgodbo slovenskega alpinizma.

Iskanje med novicami