petek, 15. maj 2020

Majski Planinski vestnik o rapalski meji

Izšla je majska številka Planinskega vestnika. Tokrat smo se v temi meseca razpisali o rapalski meji, saj je ravno 100 let od njenega nastanka. Zahvala gre Dušanu Škodiču, ki je na to temo napisal tudi knjigo, vodnik, ki pa daleč presega to kategorijo, saj ima ogromno vsebine in je bolj podoben leposlovju.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Vmesni mejnik rapalske meje med Žirmi in Gorenjim Vrsnikom je bil zgolj en od več kot 4500-tih, ki so pred stoletjem razmejili slovenske gore. Oton Naglost
Več člankov je razumljivo povezano z izolacijo oziroma s koronavirusom in našim odzivom na to.

V sredici Z nami na pot je prvič nastopil Gregor Kofler, ki je lepo opisal Mojstrano z okolico.

Vid Pogačnik se je potikal po zakotju Karavank, Jera Musič po Apalaški poti (z njo je narejen osrednji intervju), Miro Štebe pa je bil po Biancogratu na Bernini.
Vladimir Habjan je obiskal enega naših vrhunskih plezalcev, mojstranško veverico - Janka Ažmana, Andrej Mašera pa se je lotil težke teme: gore in glasba.
Pa to seveda še ni vse.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, novice iz vertikale, literatura, planinska organizacija.

V malem okvirčku na veliko žalost pišemo tole:
Odšel je še eden izmed Velikih ... Tone. Tone Škarja, s katerim smo še pred kratkim snovali članke ... O njem, njegovem delu in življenju smo v Planinskem vestniku veliko pisali, a ne dovolj - tudi zato, ker je on raje pisal sam. Z veseljem smo objavljali in brali njegove zapise, saj je bil izreden kolumnist, načitan, razgledan, pronicljiv, brez dlake na jeziku in izjemno uglajen. Odličen poznavalec alpinizma, zgodovine gora, Alp, Himalaje, pravi erudit je presenečal tudi s poznavanjem družbe, zgodovine Slovencev, kar daleč presega "goli" alpinizem. In drznil si je izreči in zapisati misli, ki so marsikoga pustile s cmokom v grlu. So pa odpirale obzorja in bogatile naš mali prostor.
Tone je bil odličen sodelavec, nekaj časa kot predstavnik vodstva Planinske zveze tudi član uredništva Planinskega vestnika. Tako dobro smo se ujeli, da je ostal naš član tudi po preteku podpredsedniške funkcije.
Tone je odšel in postal Legenda. Legende pa se ne pozabijo. Za to bomo poskrbeli tudi mi, saj se mu bomo v reviji, ki jo je ustvarjal tudi on, poklonili po svoje. Poseben spomin nanj pa bodo njegova izbrana dela, ki bodo pod uredniško roko Žarka Rovščka izšla prihodnje leto.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.
Srečno in pazite nase!

 


Majski Planinski vestnik o planšarstvu

Majski Planinski vestnik o planšarstvu

ponedeljek, 18. maj 2026

Majska tema meseca je Planšarstvo in njegove skrivnosti. Pogledali smo v bogato zgodovino planšarstva, pogovarjali smo se z Anko Lipušček Miklavič, ki je svojo poklicno pot posvetila planinskemu pašništvu - na začetku kot kmetijska pospeševalka in pozneje kot direktorica uspešne zadružne mlekarne Planika Kobarid, še vedno pa jo poleti lahko srečate na planini Sleme, obkroženo s kravami, ali med obračanjem hlebcev sira Tolminec.

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

četrtek, 16. april 2026

V tokratni temi meseca smo se podali po Zasavski planinski poti (ZPP), ki letos praznuje 70 let in je za Slovensko planinsko pot druga najstarejša vezna obhodnica v Sloveniji. Kako je nastala, zakaj so bila v začetku nasprotovanja, kje poteka, kako dolga je ..., v sredici Z nami na pot pa boste našli tudi opise štirih etap po ZPP, in sicer od gradu Podsreda do Koče na Bohorju (2. etapa), od Koče na Bohorju do Tončkovega doma na Lisci (3. etapa), od Doma na Šmohorju do Planinskega doma na Mrzlici (6. etapa) in nadalje do Planinskega doma na Čemšeniški planini (7. etapa).

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

sreda, 18. marec 2026

V tokratni temi meseca pišemo o imenih - gorá, sten, smeri in tudi o blagovnih znamkah naše gorniške opreme. Prav gotovo ste slišali za vsaj en spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov, planin, da o krajih sploh ne govorim. Tudi na forumih in pozneje na družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank ...). Poimenovanje smeri po preplezani ali presmučani prvenstveni smeri pa je eno slajših opravil, ugotavlja Iztok Tomazin.

Iskanje med novicami