ponedeljek, 27. februar 2023, ob 7. uriPZS

Planinska zveza Slovenije praznuje 130 let obstoja

V letošnjem letu organizirano planinstvo v Sloveniji praznuje že 130-letno tradicijo, Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije, je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893, krovna planinska organizacija pa je danes med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Planinska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, danes na tem mestu stoji trgovska hiša Nama, kjer so za mandat petih let izvolili odbor. Prvi predsednik društva je bil Fran Orožen.

130_FB__002_

Glavna dejavnost planinske zveze je danes povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije in celotne planinske organizacije je: Planinstvo kot način življenja.

ustanovitelji_SPD_fototeka_SPM
Glavni funkcionarji so ustanovnem občnem zboru 27.2.1893 potrdili pravila društva, kjer so zapisali, da je namen delovanja "spoznavati slovenske gore, planine in kraški svet ter pospeševati n olajšati potovanje po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem." (fototeka SPM)

PZS združuje 297 društev s 60.744 člani (podatek za 2022), tako članov A, B, članov B1 (starejši od 65 let), članov S + Š (študentje in srednješolci) ter mladih članov P + O (predšolski in osnovnošolski otroci). Glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni 2,8 odstotka vsega prebivalstva.

A v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse več tujcev, ki jim je na voljo mreža vek kot 2 tisoč planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov po vsej Sloveniji.

Na današnji slovesnosti, ki bo ob 18.uri v Kinu Bežigrad, bomo počastili 130 let organiziranega planinstva v Sloveniji. Slavnostni nagovor bo imel minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, povabljene bo nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. Prireditev ob 130-letnici Planinske zveze Slovenije je sodoben, svež in živ pogled na prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga, delo režiserk Nuše Komplet Peperko in Ajde Tomazin

 


Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

petek, 17. januar 2025

Januarski planinski vestnik je že izšel. V tokratni temi meseca pišemo o Mojstranških vevericah - plezalnih legendah iz Mojstrane. Ti mladi fantje so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prispevali k izjemnemu obdobju slovenskega alpinizma. Točno so vedeli, kaj si želijo, ob tem pa so si tudi upali in znali to izpeljati. Kdo so bile te naše legende, kaj vse so preplezali in doživeli, pišemo v osrednji temi, katere avtor je Vladimir Habjan, ki je tudi avtor ravnokar izdane knjige o Mojstranških vevericah.

Iskanje med novicami