Mednarodni dan gora z Vladimirjem Habjanom: Tipanje v neznanem
Ob 11. decembru, mednarodnem dnevu gora, so se v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija že šesto leto zapored z različnimi dogodki vključili v mednarodni festival Brati gore, ki ob podpori Alpske konvencije spodbuja praznovanje kulturne raznolikosti in hkrati podobnosti v Alpah ter povezuje gore in kulturo. V sodelovanju s PD Idrija so v studiu Idrijskih novic pripravili pogovor z alpinistom, gorskim reševalcem, izkušenim gornikom, glavnim urednikom Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, urednikom Planinskega vestnika, publicistom in fotografom Vladimirjem Habjanom.
Klikni na fotografijo za povečavo ...
V sodelovanju s Planinskim društvom Idrija so v preteklih letih decembra v idrijski knjižnici organizirali predstavitve gorniških knjig, planinske pravljične ure, postavili tematsko razstavo, prikazali film ... Letošnje epidemiološke razmere so jim onemogočile sreč(ev)anja v živo, zato so v studiu Idrijskih novic pripravili pogovor z alpinistom, gorskim reševalcem, izkušenim gornikom, glavnim urednikom Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, urednikom Planinskega vestnika, publicistom in fotografom Vladimirjem Habjanom. S soprogo Ireno Mušič Habjan že več kot 20 let skupaj hodita po slovenskih in tujih gorah, svoja doživetja, opažanja in razmišljanja pa sta zabeležila v številnih knjigah in člankih. Na knjižničnih policah so tako Zimski vzponi v slovenskih gorah, Manj znane poti slovenskih gora, Brezpotja, Alpe brez meja, Naravne znamenitosti Slovenije ter zbirki Čez rob in Živeti z gorami.
Najnovejšo knjigo Vladimirja Habjana Tipanje v neznanem so letos brali tudi v projektu Primorci beremo, več o njej ter o drugih zanimivih pogledih na (sodobno) gorništvo pa lahko izveste iz pogovora z avtorjem. Z njim se je pogovarjala Milanka Trušnovec.
V osrednjem delu novembrske številke Planinskega vestnika, ki je pester z različnimi prispevki in s čudovitimi fotografijami, se podajamo na trekinge. V deželo nomadov - v Kirgizijo, ki ji pravijo Švica centralne Azije, in med tisočere obraze Nepala pod Himalajo.
Tema oktobrske številke Planinskega vestnika so umetne plezalne stene. "Če bi pred sto leti nekemu alpinistu predstavili prihodnost in razvoj alpinizma ter plezanja v naslednjih desetletjih, bi nas najbrž prav pisano pogledal. Verjetno bi se mu zdelo čudno, da se bodo ljudje od preživljanja časa v gorah, v naravi, preusmerili v zaprte telovadnice z bolj ali manj visokimi stenami in nanje pritrjenimi umetnimi oprimki. Če pa bi mu omenili, da bo športno plezanje leta 2020 olimpijska disciplina, nam prav gotovo ne bi verjel," je v uvodnem članku teme razmišljala avtorica.
Pišemo tudi o tem, kateri center je bil prvi pri nas, kje vse so plezalni centri v naši deželi, kako nastanejo plezalne stene, pa tudi o tem, da so v Slovenski Bistrici v oktobru odprli največji plezalni center v Sloveniji.
Po poletnem premoru smo morali stopiti skupaj in tu je nova številka zanimivega branja. Kar izstopa, je gotovo - morate priznati - naslovka. To je ena od slik Danila Cedilnika - Dena, priznanega slikarja, alpinista, gorskega vodnika in reševalca. Pravi esej o slikah je napisal sociolog kulture Igor Škamperle.