Mednarodni dan gora z Vladimirjem Habjanom: Tipanje v neznanem
Ob 11. decembru, mednarodnem dnevu gora, so se v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija že šesto leto zapored z različnimi dogodki vključili v mednarodni festival Brati gore, ki ob podpori Alpske konvencije spodbuja praznovanje kulturne raznolikosti in hkrati podobnosti v Alpah ter povezuje gore in kulturo. V sodelovanju s PD Idrija so v studiu Idrijskih novic pripravili pogovor z alpinistom, gorskim reševalcem, izkušenim gornikom, glavnim urednikom Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, urednikom Planinskega vestnika, publicistom in fotografom Vladimirjem Habjanom.
Klikni na fotografijo za povečavo ...
V sodelovanju s Planinskim društvom Idrija so v preteklih letih decembra v idrijski knjižnici organizirali predstavitve gorniških knjig, planinske pravljične ure, postavili tematsko razstavo, prikazali film ... Letošnje epidemiološke razmere so jim onemogočile sreč(ev)anja v živo, zato so v studiu Idrijskih novic pripravili pogovor z alpinistom, gorskim reševalcem, izkušenim gornikom, glavnim urednikom Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, urednikom Planinskega vestnika, publicistom in fotografom Vladimirjem Habjanom. S soprogo Ireno Mušič Habjan že več kot 20 let skupaj hodita po slovenskih in tujih gorah, svoja doživetja, opažanja in razmišljanja pa sta zabeležila v številnih knjigah in člankih. Na knjižničnih policah so tako Zimski vzponi v slovenskih gorah, Manj znane poti slovenskih gora, Brezpotja, Alpe brez meja, Naravne znamenitosti Slovenije ter zbirki Čez rob in Živeti z gorami.
Najnovejšo knjigo Vladimirja Habjana Tipanje v neznanem so letos brali tudi v projektu Primorci beremo, več o njej ter o drugih zanimivih pogledih na (sodobno) gorništvo pa lahko izveste iz pogovora z avtorjem. Z njim se je pogovarjala Milanka Trušnovec.
V tokratni temi meseca smo se podali po Zasavski planinski poti (ZPP), ki letos praznuje 70 let in je za Slovensko planinsko pot druga najstarejša vezna obhodnica v Sloveniji. Kako je nastala, zakaj so bila v začetku nasprotovanja, kje poteka, kako dolga je ..., v sredici Z nami na pot pa boste našli tudi opise štirih etap po ZPP, in sicer od gradu Podsreda do Koče na Bohorju (2. etapa), od Koče na Bohorju do Tončkovega doma na Lisci (3. etapa), od Doma na Šmohorju do Planinskega doma na Mrzlici (6. etapa) in nadalje do Planinskega doma na Čemšeniški planini (7. etapa).
V tokratni temi meseca pišemo o imenih - gorá, sten, smeri in tudi o blagovnih znamkah naše gorniške opreme. Prav gotovo ste slišali za vsaj en spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov, planin, da o krajih sploh ne govorim. Tudi na forumih in pozneje na družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank ...). Poimenovanje smeri po preplezani ali presmučani prvenstveni smeri pa je eno slajših opravil, ugotavlja Iztok Tomazin.
V februarski številki Planinskega vestnika je tema meseca Potep po svetu. Z različnimi avtorji se potepamo po himalajskih enoslednicah, pa po Azerbejdžanu, v vertikali Armenije in na vulkanski gori na Baliju. Zanimive izkušnje in čudovite fotografije, ki so jih avtorji pospremili z marsikaterimi praktičnimi nasveti.