ponedeljek, 30. avgust 2021, ob 14. uriPZS

Revija Planinski vestnik prejela državno odlikovanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Predsedniški palači z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. Predsednik je prepoznal kulturno in strokovno vrednost stopetindvajset let izhajanja revije. V vseh teh letih je namreč revija zaznamovala slovenski kulturni prostor, tako da je ohranjala slovenski jezik in bogatila gorniško dediščino.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, ki nepretrgoma izhaja še danes. Prvo številko Planinskega vestnika je februarja leta 1895 izdalo Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije (PZS), ki je nastalo le nekaj let prej, v viharnem času močnih narodnih čustev in velikih pričakovanj. Na naslovnico so izdajatelji napisali: »Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Od takrat je minilo 126 let, v tem času je revija nekajkrat stala na robu propada, preživela pa je tri vojne, zamenjala dva formata in samo osem glavnih urednikov ter ostala zvesta svojemu izročilu. Oblikovala jo je plejada izjemnih piscev, ki so slovenski kulturni prostor zaznamovali tudi z ohranjanjem slovenskega jezika in bogate gorniške dediščine.

PlaninskiVestnik__002_
Urednik Vladimir Habjan je od slovenskega predsednika Boruta Pahorja sprejel državno priznanje. (Foto: Daniel Novakovič/STA)

»Revija je lahko preživela in živi tako dolgo časa predvsem zato, ker nikoli ni bila komercialna. Če bi jo kdaj v preteklosti prevzela pod okrilje kakšna časopisna hiša, je danes verjetno ne bi bilo več. Dobička namreč revija nikoli ni prinašala. Uredništvo revije ni bilo nikdar profesionalno, vedno so jo urejali in ustvarjali zanesenjaki, ki so v tem svojem delu našli zadovoljstvo in veselje in ne iskali gmotnih koristi. To je tako kot v gorah, kjer pravimo, da radi zahajamo v nekoristni svet, vendar ne vemo zakaj. Ker so tam, ker je tam lepo in ker nas gore izpolnjujejo. Tudi mene in moje uredništvo delo pri Planinskem vestniku izpolnjuje,« pravi Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001.

planinski_vestnik_podelitev_foto_irena_Mu_i__Habjan
Nagrajenci v Predsedniški palači (Foto: Irena Mušič Habjan)

Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih zanesljivo zrcalo delovanja planinske organizacije, pa tudi slovenske gorniške kulture. Je odmev vsakokratnega stanja in kažipot do vrhov narodovega doživljanja gora. »Planinski vestnik je naš zvesti spremljevalec, kot verno zrcalo delovanja planinske organizacije in dogajanja v gorah. S privlačno vsebino, v sliki in izbrani besedi, spoštljiv do preteklosti in zazrt v prihodnost. Z veseljem ga odpremo in ponosni smo nanj,« ponosno dodaja predsednik PZS Jože Rovan.
Planinski vestnik je namenjen planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem in vsem, ki jih svet zanima in bi ga radi poznali. Zapisuje informacije o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in družbenih do športnih in na odpravah; objavlja znanstvene in strokovne članke iz zgodovine planinstva, orografije, vremenoslovja, glaciologije, speleologije, toponimije in drugih ved, pa tudi planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene.

naslovnica_PV
Prva in zadnja naslovnica Planinskega vestnika

V 126 letih neprekinjenega izhajanja je izšlo skoraj 1300 številk revije na več kot 55.000 straneh in pri njihovem ustvarjanju je sodelovalo skoraj 11.000 avtorjev. Pred desetimi leti so snovalci Planinskega vestnika poskrbeli za popolno digitalizacijo vseh izdaj, številke od leta 1895 naprej pa so prosto dostopne na spletu in opremljene z elektronskim kazalom, zato je Planinski vestnik zanesljiva kronika dogajanj, ki pomagajo razumeti čas. »Naši zvesti naročniki so temelj obstoja te revije. Sploh ni malo primerov, ko je bil nekdo naročnik dolga desetletja, po tem pa je naročnino za njim prevzela naslednja generacija. Verjetno je revija v tem smislu svojevrsten fenomen, ampak v resnici niti ni presenetljiv. Tudi ljubezen do gora se od starih staršev velikokrat prenaša na njihove otroke in kasneje na vnuke,« dodaja urednik.
Od leta 2010 Planinski vestnik izhaja v večjem formatu in se lahko primerja z najuglednejšimi gorniškimi revijami v svetu. Je sodoben in ugleden medij, ki se zna prilagajati spremembam. »Veseli nas, da je država prepoznala vlogo, ki jo ima revija v slovenskem prostoru. Državno odlikovanje je nagrada za vse, ki so revijo ustvarjali v preteklosti in jo danes ustvarjamo ter s tem pripomogli k njenemu obstoju in razvoju. Prav tako je priznanje za vodstvo planinske organizacije, ki je svoj medij vedno podpiralo. Znana je misel nekdanjega predsednika PZS Mihe Potočnika, da je Planinski vestnik zadnja stvar, ki bo šla z zveze. Veseli in ponosni smo. S še večjim veseljem bomo z delom nadaljevali,« zaključuje Vladimir Habjan.
Barbara Gradič Oset

Dvojni poletni Vestnik o izjemni Veliki himalajski poti

Dvojni poletni Vestnik o izjemni Veliki himalajski poti

ponedeljek, 22. julij 2024

Tokratna tema dvojne poletne številke je Velika himalajska pot - ki sta jo mojstrsko ubesedila in s fotografijami začinila zakonca in naša vrhunska alpinista svetovnega kova Marija in Andrej Štremfelj. Pred tem sta Veliko himalajsko pot, dolgo kar 1700 kilometrov, lansko jesen tudi prehodila.

Junijski Vestnik o vplivu vremenskih ujm na planinske poti

Junijski Vestnik o vplivu vremenskih ujm na planinske poti

ponedeljek, 17. junij 2024

V junijski številki Planinskega vestnika smo se posvetili vplivu vremenskih ujm na planinske poti. Leto 2023 je bilo namreč leto ekstremnih vremenskih dogodkov, pišemo pa tudi o hidroloških ekstremih, ki bodo vse pogostejši, in o posodobljenih tablah na planinskih poteh.

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

sobota, 18. maj 2024

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Iskanje med novicami