torek, 6. julij 2021, ob 12.45 uriPZS

Novi planinski vodniki, zemljevidi in nova spletna stran založbe

Planinska založba PZS je pred začetkom poletne sezone predstavila knjižne novosti in nove planinske zemljevide, da boste planinci imeli dovolj novih idej za obiskovaje gora in boste varneje hodili po planinskih poteh. Tokrat se založba lahko pohvali z izbirnima vodnikoma Najvišji vrhovi evropskih držav in Meja na razvodnici, ki so ju uporabniki že prav lepo sprejeli. Založba je v svoji stoletni zgodovini delovanja dobila tudi novo pregledno spletno stran z bogatim arhivom.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
V vsej svoji zgodovini je Planinska založba izdala številne knjižne izdaje. Svojo prepoznavnost je širila z vodniki in učbeniki. V tej smeri se je založba usmerila tudi v letošnjem letu in bo s tem tudi nadaljevala, pri čemer bo spodbujala izvirno planinsko/gorniško/alpinistično leposlovje. V lanskem letu je na področju vodnikov zastavila nov program. »V preteklosti smo v okviru založbe izdali celo vrsto enciklopedičnih vodnikov po posameznih območjih, vendar teh gorniške založbe v Evropi praktično ne izdajajo več. Temu sledimo tudi pri nas. Pripravili smo dolgoročni načrt izdaj, ki temelji na enciklopedičnih izdajah, vendar bomo posamična območja v publikacijah predstavili z izbirnimi vodniki. Enciklopedični vodniki opisujejo prav vse pristope določenega območja, a so brez fotografij, izbirni pa poudarjajo najlepše ture območja in imajo boljšo slikovno opremo. Izbirni vodnik Najvišji vrhovi evropskih držav je že ena od tovrstnih vodnikov. V letošnjem letu prihaja na tržišče nov izbirni vodnik po vzhodnem delu Julijskih Alp (vzhodno od Soče in Pišnice). V naslednjih letih načrtujemo še več tovrstnih vodnikov,« je povedal urednik Planinske založbe PZS Vladimir Habjan.

IMG_3707
Od leve sedijo: Vladimir Habjan, urednik Planinske založbe PZS, Dušan Škodič, avtor vodnika Meja  na razvodnici, Andreja in Jože Drab, avtorja vodnika Najvišji vrhovi evropskih držav in Damjan Omerzu, generalni sekretar PZS. (Foto: PZS)

Druga novost, ki jo pripravljajo v založbi, je s področja strokovne literature. Kot je znano Planinska zveza Slovenije veliko pozornost posveča izobraževalnim področjem, čemur sledijo tudi publikacije. Tako je na primer letos izšla že četrta dopolnjena izdaja Planinske šole, kar je temeljni program planinskega usposabljanja. »V založbi smo zastavili nov program, ki bo nekaj temeljnih planinskih področij predstavil z vsebino, ki bo manj »učbeniška« in bolj poljudna ter namenjena širši javnosti, torej vsem, ki jih pridobivanje novega gorniškega znanja zanima. V tem smislu smo za letos pripravili novo edicijo z naslovom Osnove planinstva. V prihodnosti bomo pripravili podobne izdaje s področja športnega plezanja, turnega smučanja in turnega kolesarjenja. Ena od tovrstnih izdaj je tudi sveža zbirka planinskih nalog Planinstvo od A do Ž, ki jih je zbral planinski vodnik Uroš Kuzman,« je dodal Habjan.

Nekaj izdaj je bilo in še bo leposlovno obarvanih. V začetku leta je izdala zbirko zgodb za mladino Nove dogodivščine v Pravljičariji, avtorice Kristine Menih. Leposlovno obarvana bo tudi knjiga Na meji, avtorja Iztoka Tomazina, v kateri Tomazin predstavi dramatične zgodbe mejašev in gorskih reševalcev v Karavankah, v nadaljevanju pa slikovito opisuje poseben del svoje bogate gorniške kariere. Izšla bo do konca leta. Do takrat bo predvidoma izšla tudi prenovljena izdaja zgodovine planinske organizacije Slovensko planinstvo skozi čas.

knji_ne_novosti__zemljevid

V lanskem letu je po dolgem času izšel nov plezalni vodnik Moderne večraztežajne smeri, ki je naletel na zelo ugoden odziv. Zato so v založbi obudili program izdaj (športno)plezalnih vodnikov po posameznih območjih. Prvi vodnik po plezališčih Gorenjske pa načrtujejo v letu 2022.

Izbirna vodnika

Te dni je iz tiskarne prišel planinsko-zgodovinski vodnik Meja na razvodnici, delo prekaljenega planinskega publicista Dušana Škodiča. Rapalska meja je med obema svetovnima vojnama predstavljala mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma kasneje Kraljevino Jugoslavijo. »Glavna misel, ki me je vodila ob pisanju vodnika je bila ohranitev spomina na premalo znan, čeprav ne tako oddaljen del naše zgodovine. Žal o tem obdobju povojne generacije nismo vedeli veliko in fizične mejnike je na terenu preraščala podrast. Med hojo po gorah blizu nekdanje meje naletimo tudi na razne bunkerje in utrdbe, ki vzbujajo vprašanja in še posebno v Julijskih Alpah povzročajo zmedo, kdo in s kakšnim namenom jih je zgradil,« je odločitev za pisanje posebnega planinsko-zgodovinskega vodnika pojasnil Dušan Škodič.
V knjigi je zbranih 61 izletov in gorskih tur od Peči na zahodni tromeji do Paravičeve mize na hrvaški meji. Vodnik je namenjen planincem in pohodnikom, ki jih zanima še kaj drugega kot pot do cilja, kajti obisk opisanih lokacij je šele drugotnega pomena, niti ni povezovalni kot pri obhodnicah. »Vezne poti po rapalski mejni črti namreč ni in je zaradi težavnega terena zagotovo nikoli ne bo. Dostopi do lokacij glavnih mejnikov so po težavnosti v razponu od lahkih do zelo zahtevnih v visokogorju, proti jugu pa težavnost zamenjajo tudi brezpotja sredi prostranih gozdov in obisk kakšnega slovenskega tisočaka, na katerega sicer nikoli ne bi stopili.«
Du_an__kodi_
Dušan Škodič, avtor vodnika Meja na razvodnici, je predstavil fotografijo nekdanje kontroverzne planinske koče na Krnu. (Foto: PZS)

Zanimive zgodbe pripovedujejo ruševine stavb, ki so nekoč služile italijanskemu imperiju. Ena od najbolj kontroverznih je brez dvoma bila planinska koča na Krnu, ki so jo Italijani postavili v spomin osvajalcem Krna med prvo svetovno vojno in njeno zgodovino zelo dobro opiše Škodič.

PDF Meja na razvodnici - opis vodnika

Aprila je luč sveta zagledal vodnik Najvišji vrhovi evropskih držav delo Jožeta Draba in Andreje Tomšič Drab. Avtorja sta planinca že od malih nog. Ideja za malce drugačen vodnik se jima je porodila, ko je bila za njima dolga tura na najvišji vrh Švedske. V vodniku je opisanih 46 vrhov vseh 48 držav, ki sestavljajo Evropo. Pri tem sta se omejila na mejo Evrope, ki poteka na Kavkazu in Uralu, po Severnem morju, Atlantskem oceanu, Sredozemskem morju in Črnem morju. Vodnik je v tem času izdaje dobil že lep medijski odziv, kar je opaziti tudi pri prodaji. Zakaj je doživel dober odziv? »To je naš prvi takšen vodnik po tujini in nima konkurence. Dejstvo je tudi, da Slovenci radi potujemo in smo željni tako lepo zbranih informacij na enem kupu in nam jih ni treba iskati po internetu. Nenazadnje so seveda tudi zanimivi opisi doživljanja obeh avtorjev na teh turah, ki popestrijo običajno podajanje opisa tur pri drugih tovrstnih vodnikih,« je mnenja Jože Drab.

Vodnik vsebuje vse standardne opise, ki so potrebni za to, da boste za izlet ali vzpon čim bolj informirani (izhodišče z dostopom, višinska razlika in čas hoje, morebitne koče ob poti, zemljevidi ...), poleg tega vam bodo v poč GPS koordinate najvišje točke in izhodišča. Opisi so jedrnati in vsebujejo vse pomembne orientacijske točke.

Andreja_in_Jo_e_Drab
Andreja Tomšič Drab in Jože Drab sta osvojila vse najvišje vrhove Evrope (Foto. PZS)

Vodnik ni samo navodilo za pot, ampak sta avtorja v njem zapisala nekatera zanimiva srečanja z domačini in izkušnje na potovanjih. »Na najvišji vrh Norveške (Galdhopiggen) vodita dve poti - ena gre z vzhoda preko ledenika, druga pa je daljša, ki ne vodi čez nevaren ledenik, ampak po južnem grebenu ob njem. Midva sva šla po daljši, ker nisva imela vrvi. Bila sva zelo zgodna in ob 9-ih sva bila prva na vrhu tega dne. Običajno domači planinci in turisti začenjajo s turo precej pozno. Kmalu za nama so na vrh prišli štirje Slovaki po krajši poti čez ledenik, z vrvjo in nama kar malo razočarano zaupali, da so bili prepričani, da bodo oni prvi ta dan na vrhu. Kar dolgo smo bili na vrhu sami in klepetali z oskrbnikom zavetišča, nato pa so naju Slovaki povabili v navezo in smo skupaj sestopili po krajši poti. Pod vrhom smo srečali prve vzpenjajoče naveze oz. prave meganaveze, saj vsak vodnik naveže na dolgo vrv po 40-50 oseb. In takih navez je bilo vsaj 6. Zgledalo je kot pozimi leta 1915 na Soški fronti,« je zanimivo izkušnjo delil Jože Drab.

PDF Najvišji vrhovi evropskih držav - opis vodnika

Novi planinski zemljevidi

Da bo pot še varnejša, uporabljajte planinski zemljevid. V Planinski založbi PZS so v letošnjem letu izdali tri nove zemljevide Kamnik in okolicaDomžale in okolica ter Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora. Pred kratkim je iz tiska prišla prenovljena karta Kamniško-Savinjskih Alp v merilu 1:50.000, ki je dolgoletna uspešnica založbe. »Pokriva območje celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, Olševe, Raduhe pa vse tja do Pece. Prikazano je tudi precej gorovja v Avstriji. Za slednja območja so nam pri pridobivanju ledinskih in krajevnih slovenskih imen pomagali zamejski rojaki, tako da smo s to karto, upamo, prispevali tudi k ohranjanju tovrstne kulturne dediščine. Pravkar zaključujemo pripravo planinske karte celotnih Julijskih Alp v merilu 1:50.000. S to novo karto ponovno prikazujemo tudi območje skorajda celotnih Zahodnih Julijskih Alp vse tja do Tablja (Pontebbe) na zahodu. Tudi pri tej karti smo tesno sodelovali z zamejci in se trudili zabeležiti čim več slovenskih ledinskih imen,« je povzel generalni sekretar PZS Damjan Omerzu.

Damjan_Omerzu_maPZS
Generalni sekretar PZS Damjan Omerzu je na novinarski predstavil planisnke zemljevide in aplikacijo maPZS (Foto: PZS)

Takoj po izidu karte celotnih Julijskih Alp bo sledila obnovljena izdaja karte Triglavskega narodnega parka. Jeseni bi naj izšla planinska karta Cerkljanskega in Škofjeloškega pogorja v merilu 1:50.000. »Dogovarjamo se tudi s partnerji za izdelavo karte Zasavja. Za območje Pohorja imamo pripravljene načrte, vendar še vedno iščemo primerne partnerje. Naš dolgoročni cilj je s kakovostnimi planinskimi zemljevidi pokriti vsa hribovita območja Slovenije,« je zaključil Omerzu.
Vzporedno z izdajo tiskanih zemljevidov ponujamo vsem planincem informacije o planinskih poteh s pomočjo aplikacije maPZS (https://maPZS.pzs.si), ki si jo lahko vsak brezplačno naloži na svojem računalniku ali pa na svojem pametnem telefonu.

Nova spletna stran

Planinska založba, ki v sklopu Slovenskega planinskega društva oz. danes Planinske zveze Slovenije deluje že od ustanovitve, je letošnjega januarja prvič v svoji zgodovini dočakala spletno predstavitev. Na spletni strani planinskazalozba.pzs.si predstavlja organizacijo izdajanja knjig, zgodovino založbe, novosti, e-knjige, področje zemljevidov in iskalnik po edicijah. »Še posebej smo ponosni, da so širši planinski javnosti na voljo elektronske kopije nekaterih najstarejših izdaj Planinske založbe, med drugim knjiga Plezalna tehnika Mire Marko Debelakove iz leta 1933 in Janeza Gregorina Blagoslov gora, zbrano delo iz 1944. Z iskalnikom, ki je narejen po vzoru iskalnika po objavah v Planinskem vestniku, je mogoče najti vse knjižne izdaje in vse zemljevide, ki so kadarkoli izšli pri založbi, vključno z naslovnico in povezavo do strani Planinske trgovine, kjer lahko knjigo ali zemljevid, če je še v prodaji, tudi naročite,« je dodal urednik Vladimir Habjan, ki te dni obeležuje dvajseto obletnico urednikovanja Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije.
Barbara Gradič Oset

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

petek, 18. junij 2021

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Majski Vestnik o Slovenski planinski poti

Majski Vestnik o Slovenski planinski poti

sreda, 19. maj 2021

V majski temi meseca smo se podali na našo enkratno Slovensko planinsko pot (SPP), ki v letošnjem letu zaznamuje 70 let od predstavitve ideje Ivana Šumljaka. Odprta je bila dve leti pozneje, avgusta 1953. Pogledali smo v zgodovino SPP in njeno prihodnost, ko bodo pot in oznake obnovili, postavljene bodo nove informacijske table in še veliko novosti čaka to našo Lepotico. Pogovarjali smo se z rekorderjema SPP, Katjo Kegl Vencelj in Marjanom Zupančičem, o vtisih in izzivih pa smo povprašali tudi planince in PZS.

Iskanje med novicami