ponedeljek, 21. junij 2021PZS

PLANINSKI VESTNIK in baron Žiga Zois

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Potepali smo se po zelenih pobočjih grebena od Monte Crostisa do Cimone di Crasulina v Karnijskih Alpah, fotograf Franci Horvat nam je zaupal svoje izkušnje in nasvete, kako fotografira; sledijo spomini na odpravo na Aconcaguo in nadaljevanje o zgodovini plezanja, razmišljanje o Tonetu Škarji, doživetje iz dnevne sobe na vrhu Grintovca, potepanje po Mali Mojstrovki, zapis o vodniškem tečaju v Bavšici in eko tripu na Triglav. Poglobimo se v zgodovino in pišemo o duhovniku Josipu Lavtižarju, vsestranskemu planincu, markacistu in gorskemu reševalcu. Ne spreglejte slastni zapis o delavnici veganskih jedi v Erjavčevi koči na Vršiču in o vseslovenskem prizadevanju za nacionalni plezalni center. Vabimo vas tudi v Bohinj, kjer lahko koristite brezplačne prevoze.

Pogovarjali smo se z Janezom Hrovatom, županom občine Kranjska Gora, ki je ne samo župan in oče uspešne smučarke Mete Hrovat, ampak je tudi podjetnik, dolgoletni alpinist, jadralni padalec in že kot dijak srednje zdravstvene šole je bil udeleženec dveh zaporednih planinskih delovnih brigad.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na Kalški Greben, Vrh Korena, Veliki Zvoh, Mokrico, Kompotelo, Košutno, Planjavo in Kamniški vrh.
Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček, narava, novice iz vertikale, literatura, planinska organizacija, film, v spomin.

V tokratni številki objavljamo tudi Vestnikov natečaj za najboljšo kratko (koronsko) zgodbo. Rok za oddajo je 31. avgust. (več o natečaju: PV, stran 79)

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Poiščite ga v svojem kiosku ali naši spletni trgovini, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.

Srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

 


 


TEMA MESECA
Baron Žiga Zois 

KARNIJSKE ALPE
Dan, ko ljubim zeleno

ZA FOTOAPARATOM
Dobrovlje in koronavirus

SPOMINI NA ODPRAVO
V kraljestvu vetra

SPOMINI
Čevelj

Z NAMI NA POTI
Gorsko igrišče osrednje Slovenije

PLANINČKOV KOTIČEK
Groza in strah pod Luknjo

ZGODOVINA PLEZANJA
Nazaj v Ameriko

KOLUMNA
Dnevna soba na vrhu Grintovca

POTEPANJA
Naključje ali ...

VODNIŠTVO
Intenzivni tečaj

DOŽIVETJE
Eko trip na Triglav

INTERVJU
Janez Horvat

ZGODOVINA PLANINSTVA
Josip Lavtižar

PLANINSKE KOČE
Za energijo in lahkoten gorski korak

PLANINSKA ORGANIZACIJA
Skupščina PZS 2021

NARAVA
Doživeta pravljica

NARAVA
Brezplačni prevozi v Bohinju

NOVICE IZ VERTIKALE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

FILM

V SPOMIN



planinska_trgovina_pzs_186x130

   
 Kako najti pravo pot?

Nekdo, ki mi je blizu, pravi, da rada solim pamet. Kadar me želi podražiti, dvigne kazalec in v pokroviteljskem tonu izusti: "Previdnost ne bo odveč!" Običajno mu ob tem namenim zelo pomenljiv pogled izpod čela in zavijem z očmi. A če se globoko zamislim, po tihem lahko priznam, da ima nemara malce tudi prav. Nedavno tega sem prebrala enega svojih prvih objavljenih prispevkov na temo gora. Nisem še bila stara toliko, da bi si lahko legalno naročila pivo v gostilni, pa sem že brezplačno delila nasvete o hoji v gore s pozicije najpametnejše najstnice na svetu. Ob prebiranju nekdanjih Matejinih svetovalnih kotičkov se danes malce zabavam, malce pa mi je, hm, vseeno nerodno. Ker so tudi nekateri članki poznejšega datuma napisani v podobnem tonu, sumim, da ni šlo samo za pubertetniško pretencioznost. A vendar se mi zdi, da me je življenje že malo obrusilo in da sedaj bolj na glas razmišljam, kot pa da bi dušebrižniško svareče žugala s prstom.

Pozimi je po družbenem omrežju krožil video posnetek, ob katerem me je imelo, da bi spet malo požugala in zraven v maniri starosvetnih učiteljev navila še nekaj ušes. Zato je začel nastajati tale zapis, ki pa sem ga v prepričanju, da sem sedaj že dovolj zrela in mi ni treba vsevprek pametovati, hotela zastaviti v bolj modrem slogu, ki bi napeljeval k razmisleku, ne pa da bi ponujal brezplačne vzgojne nasvete. Samoiniciativno svetovanje običajno naleti na gluha ušesa, a smo pogosto zelo radodarni z njim. Pa se je zgodilo, da je začetna vnema kmalu popustila in tako sem nedokončano besedilo pustila v drobovju računalnika.

Morda se te črke nikoli ne bi svetile na straneh Planinskega vestnika, če ne bi Klemen Belhar napisal dveh odličnih kolumen z zelo aktualno tematiko (in če ne bi odgovorni urednik iskal pisca uvodnika). V tokratni kolumni razmišlja o novodobnem pojavu, ki ga imenuje gorniški avanturizem in za katerega meni, da ima obredni značaj - ker je njegovo bistvo objava na družbenih omrežjih. Kolumnist na začetku prispevka omeni podvig taistega protagonista, ki je nastopal tudi v posnetku, zaradi katerega me je pozimi zasrbelo, da bi iztegnila kazalec in strogo pogledala iznad očal. V obeh posnetkih gre za avanturo prenočevanja pod milim nebom v naših gorah. Razumem mladostniško željo po dogodivščinah, malce bolj nerazumljiv pa mi je način, na kakršen se omenjeni mladenič loteva svojih podvigov. Če sta peka zrezkov za večerjo in kino pod zvezdami nekaj, ob čemer bi lahko samo nejeverno dvignila obrvi in skomignila z rameni, češ vsak ima svoje veselje, je kleščenje smrek za izdelavo načrtovanega bivaka tisto, kar me je zbodlo in sprožilo najprej moraliziranje in zgražanje, potem željo po spodbujanju k razmisleku, kako podati informacije in izobraziti novodobne pustolovce. Razveseljivo je, da se mladi premaknejo od zaslonov (pa četudi potem v gorah gledajo vanje za lahko noč) in gredo v naravo, pomembno pa je, da jih naučimo spoštljivega odnosa do nje in pravil obnašanja v gorah, še zlasti ker svoje avanture dokumentirajo in ponudijo na ogled na spletu. Vprašanje je sicer, ali se bo kateremu od avanturistovih sledilcev ljubilo tovoriti 30-kilogramski nahrbtnik na vrh Grintovca ali pa zmrzovati v snežni luknji pri minus dvajsetih stopinjah Celzija. Ampak zgledi vlečejo in morda se bo komu to vendarle zdelo kul ter se bo domislil še česa bolj drznega, nenavadnega, norega ... s čimer bo nagovoril spletno občinstvo. Kot je v prejšnji kolumni zapisal Belhar, je naša naloga, da najdemo pot do nove, internetne generacije mladincev in jih ob sprejemanju takšnih, kot so, vzgojimo v zgledne planince. Vprašanje je, kako najti pravo pot do njih.

Če bi bil tole prispevek Mateje starega kova, v katerem bi karala početje takih nadobudnežev, bi mi nekdo postregel s še enim izzivalnim stavkom. Ta izvira iz časov, ko sem kot načelnica vodila četrtkova ferajnovska srečanja. S kazalcem bi se podrgnil pod nosom, potem pa s povišanim glasom rekel: "Fantje, bomo imeli malo sestanka!" Sestanek bi bil verjetno res na sporedu, le njegova izvedba, vsebina ter ton in izbor besed bi bili skrbno pretehtani in prilagojeni duši na drugi strani mize. No, zaslona.

Mateja Pate


Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami