petek, 27. november 2020, ob 10.50 uriPZS

Gore ga učijo skromnosti, spoštovanja ciljev, solidarnosti

»Knjiga je namenjena vsem, ki imajo radi gore, seveda tudi pisanje o gorah,« je napovedal knjigo Tipanje v neznanem urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan. Vanjo je zbral 16 plezalnih pustolovščin, ki jih je naredil v letih med 2011 in 2019. Približno polovica poglavij je bila že objavljena v Planinskem vestniku, a so v knjigi precej dopolnjena. »Ti zapiski so nastajali sproti, ob obiskovanju gora. Ostalo pa je nastalo letos spomladi. Takrat sem prečesal svoje ture tega desetletja in izluščil tiste, ki so se mi zdele najzanimivejše.«

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Prehodili ste ne samo slovenske, temveč tudi tuje gore. Jih je med sabo sploh mogoče primerjati?

Kar se tiče priprav na vzpone, jih je seveda mogoče primerjati. Povsod gre za ista vprašanja, oprema, razmere, vreme, orientacija in tako naprej. Vsa gorovja niso takšna, kot so na primer naše Julijske Alpe. Že malce bolj na zahod proti Dolomitom se začnejo razlike, da ne govorim o ledeniškem svetu. Tudi daljna Japonska, ki je opisana v zadnjem poglavju, je čisto nekaj drugega, kot so gore pri nas.

habjan_japonskaDaljna Japonska (Foto: osebni arhiv)

Kot rečeno, povsod si ti sam, gora in način, kje in kako se je boš lotil. Pristop je enak, pot do tja pa spet različna. Ampak ravno ta različnost privlači. Da ni vse po istem kopitu.

Kateri od vzponov v knjigi ima za vas posebno mesto?

Težko bi rekel, da ima kakšen vzpon posebno mesto. Verjetno bi se odločil za tistega, ki je bil še posebej začinjen. Recimo Zwelfer s hudo nevihto v sestopu. Dent Blanche, kjer sva z Ireno plezala v hudem vetru in mrazu. Ali pa plezanje v Planjavi s sinom, natančno eno leto po njegovem strašnem padcu, ki ga je čudežno preživel. Ima pa knjiga rdečo nit in ta je razvidna iz naslova: tipanje v neznanem. Naslov se nanaša na turo, ki niti ni kako posebej izstopala, le v tem, da sva jo opravila v dveh etapah, ker prvič nisva bila uspešna. In tako je v bistvu povsod.

habjan_bivak

Vedno se znajdeš pred neznanim in iščeš prehode - ali tehnično, ali orientacijsko, ali pa kako drugače začinjene. Če bi res moral izločiti eno turo, potem bi tisto v poglavju Čudoviti svet karnijske divjine, kjer gre za vzpone na malokomu poznane in odmaknjene gore: Cima Vezzana, Cima dei Vieres in Monte Turlon. Tam je res čudovito.

Česa so vas gore naučile?

Gore me še vedno učijo ... Tega, kar so me naučile do zdaj, je pa cela vrsta. Težko bi navedel prav vse, bi moral temeljito razmisliti. O tem med vrsticami tudi pišem. Medtem ko se kje vzpenjam, razglabljam o tem in onem, kar počnemo v gorah. Kot je zapisal urednik Miran Hladnik, sem tudi malce poučen ... Tega se je v bogatih letih nabralo kar precej. Recimo skromnosti.

Habjan_zapiskiNa vrhu je čas za pisanje zapiskov (Foto: osebni arhiv)

Spoštovanja ciljev, ki si jih zadaš. Spoznavanje sebe v stresnih situacijah in neugodnih okoliščinah. Gibanja v naravi in stenah. Pa prijateljstva, zavedanja, da si lahko komu v pomoč ali pa kdo drug tebi. In veselja! Ob doseženem, ob kolegih, ki so s tabo. Gore nas tudi združujejo, kar se še posebej čuti v tujini, kjer smo vsi tujci. No, razen če nisi ravno na Matterhornu.

*****************
Več v knjigi Tipanje v neznanem Vladimirja Habjana (Planinska založba PZS, 2020).
Barbara Gradič Oset

 


Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

petek, 17. januar 2025

Januarski planinski vestnik je že izšel. V tokratni temi meseca pišemo o Mojstranških vevericah - plezalnih legendah iz Mojstrane. Ti mladi fantje so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prispevali k izjemnemu obdobju slovenskega alpinizma. Točno so vedeli, kaj si želijo, ob tem pa so si tudi upali in znali to izpeljati. Kdo so bile te naše legende, kaj vse so preplezali in doživeli, pišemo v osrednji temi, katere avtor je Vladimir Habjan, ki je tudi avtor ravnokar izdane knjige o Mojstranških vevericah.

Iskanje med novicami