sobota, 19. september 2020, ob 8. uriPZS
Lepo je biti poznavalec prve pomoči
a. Za krajše in manj zahtevne izlete kompleta ne potrebujem, saj se mi ne more nič zgoditi. Vzamem le nekaj obližev.
b. Če grem v hribe v toplem delu leta, metalizirane folije ne vzamem s seboj, saj je preveč toplo, da bi se lahko podhladil.
c. Poleg kompleta za prvo pomoč je pametno s seboj vzeti tudi dodatne obliže in nekaj osnovnih zdravil iz domače lekarne.
d. Nahrbtnik mi vedno pripravi žena, zato sploh ne vem, kaj vse se skriva notri.
2. Med mirnim nedeljskim pohajkovanjem po Veliki planini nenadoma zagledate osebo, ki leži na tleh v nenavadnem položaju. Kako pristopite?
a. Nemudoma stečem tja in začnem z oživljanjem.
b. Preverim, ali je varno pristopiti. Če se le da, pristopim iz take smeri, da me oseba prej vidi. Če me ne zazna, jo primem za nadlakti, nežno potresem in glasno rečem "Gospod/gospa, ste v redu?" Če se ne odziva, zavpijem: "Na pomoč!" Preverim dihanje in pokličem številko 112.
c. Raje sploh ne pristopim, saj ne vem, ali imam dovolj znanja, da bi lahko pomagal. Saj se bo verjetno kmalu našel kdo drug, ki bo znal ukrepati.
d. Takoj ko jo zagledam, pokličem 112 in nato stečem k osebi, da preverim, v kakšnem stanju je.
3. Kako boste preverili, ali oseba diha?
a. Pred usta postavim ogledalo ter gledam, ali se bo zarosilo.
b. Roko položim na prsni koš in opazujem, ali se ta dviga.
c. Z ušesom se približam ustom poškodovanca in 10 sekund poslušam, ali oseba diha, sem pozoren, ali čutim izdih, in opazujem, ali se prsni koš dviga.
d. Najprej sprostim dihalno pot, tako da z eno roko na čelu in z drugo roko na trdem delu brade zvrnem glavo nazaj. Nato se z ušesom približam ustom poškodovanca in 10 sekund poslušam, ali oseba diha, sem pozoren, ali čutim izdih, in opazujem, ali se prsni koš dviga.
4. Pri osebi iz prejšnjega vprašanja ugotovite, da je nezavestna, vendar še diha. Vaš prijatelj bo poklical 112, vi pa veste, da v takih primerih osebo damo v položaj za nezavestnega - stabilni bočni položaj. Katera izmed naštetih trditev NE drži?
a. Osebo prevalim na bok. Pri tem mora biti glava nagnjena nazaj, da je dihalna pot prosta, ter navzdol, da se pri morebitnem bruhanju oseba ne zaduši.
b. Če je ženska vidno noseča, jo prevalim na levi bok, da plod ne pritisne na spodnjo votlo veno.
c. Ko je oseba nameščena v stabilnem bočnem položaju, je ni treba več opazovati in spremljati njenega dihanja, saj je dihalna pot prosta.
d. Če ima oseba na eni strani veliko rano, jo prevalim na nasprotni bok.
5. Še vedno smo pri istem primeru. Na dve minuti spremljate, ali oseba še diha. Ugotovite, da dihanja ne zaznate več, reševalcev pa še vedno od nikoder! Katera trditev o stisih prsnega koša velja?
a. Stise delam z vso močjo, kar je premorem. Če polomim kakšno rebro, to pomeni, da moram pritisniti manj.
b. Stise delam čim hitreje in čim globlje.
c. Stise delam s frekvenco 100-120/min, prsni koš naj se ugrezne za tretjino oz. 5-6 cm. Pri tem, sploh pri starejših, pogosto poči kakšno rebro, kar pa predstavlja manjšo nevarnost kot srčni zastoj, zato nadaljujem z oživljanjem.
d. Stise lahko delam na mehki podlagi in preko več slojev oblačil.
6. Kako boste izvajali stise prsnega koša?
a. Najprej dam 10 vpihov, nato pa oživljam v razmerju 30 stisov, 5 vpihov.
b. Začnem s 30 stisi prsnega koša, sledita 2 vpiha. Če imam kakršne koli zadržke glede vpihov, jih ne dajem in namesto tega neprekinjeno izvajam stise.
c. Začnem s 30 stisi prsnega koša, sledita 2 vpiha. Če imam kakršne koli zadržke glede vpihov, jih ne dajem in namesto tega naredim nekajsekundni premor, da si spočijem, nato pa spet naredim 30 stisov.
d. Četudi sem izmučen in imam možnost zamenjave, ne pustim drugim, da oživljajo, saj ne vem, kako sposobni so.
7. Po dolgi, naporni turi končno prispete do koče. Pojedli ste že vse sadne ploščice in se res veselite tople jote. V svoji vznesenosti pa se vam takoj uspe politi z njo! Vas sicer bolj skrbi, da boste morali spet čakati na novo porcijo, prijatelj pa vas opozori, da bi morda morali opeklino oskrbeti. Kako odreagirate?
a. Zamahnem z roko, saj sem izkušena gorska korenina, ki ji nekaj opeklinskih mehurjev ne more do živega.
b. S seboj imam kremo za opekline, zato si rano namažem z njo.
c. Oskrbnika koče prosim za nekaj ledu, ki ga položim neposredno na rano.
d. Pošljem prijatelja po novo joto, sam pa si grem na WC čim prej pod tekočo vodo ohladit opečeno površino. Pred tem oblačilo odstranim. Hladim 15 minut z vodo, ki ima približno 15 stopinj.
8. Opeklino pravilno oskrbite, uspešno pojeste drugo porcijo jote in se že odpravljate na vrnitev v dolino, ko se nenadoma nekdo pri sosednji mizi začne dušiti s svojim ričetom. Katera trditev o ravnanju pri zapori dihalne poti s tujkom NE velja?
a. Takoj začnem izvajanje Heimlichovega prijema.
b. Dokler je kašelj učinkovit, ga samo spodbujam.
c. Če oseba ne more več govoriti, ne more močno kašljati in postaja potna, bleda ali modrikasta v obraz, izmenjaje izvajam 5 udarcev med lopatici in 5-krat Heimlichov prijem.
d. Če oseba postane nezavestna, damo najprej 5 vpihov in nato oživljamo v razmerju 30 stisov, 2 vpiha.
9. Vaš prijatelj se je sicer blažje poškodoval, vendar dovolj, da ni zmožen samostojno sestopiti v dolino. Poškodbo ste oskrbeli, čakate na prihod reševalcev. Ste v senci, vmes se je že ohladilo. Prijatelj toži, da ga zebe. Kako ravnamo v takšnih primerih? Obkrožite NEPRAVILNO trditev.
a. Najpomembnejše je, da ogrejem roke in noge, da ne dobi ozeblin in omrzlin, ki lahko vodijo do amputacije prstov.
b. Poškodovanec naj sleče mokra in se preobleče v topla, suha oblačila.
c. Jedro telesa lahko ogrejem z grelnimi oblogami in z metalizirano folijo.
d. Če je pri zavesti, naj po požirkih pije topel čaj, alkohola pa naj se izogiba.
10. Ste na večdnevni zimski turi. Prijatelj vam drugi dan hoje pove, da prstov na eni nogi ne čuti več. Na primernem mestu se ustavite, pogledate stopalo. Koža je modrikasta, nastajajo mehurji. Očitno ima vaš prijatelj omrzline. Kako ukrepate? Obkrožite NEPRAVILNO trditev.
a. Pokličem 112.
b. Poskrbim, da oseba ni podhlajena. Šele nato se lotim oskrbe omrzlin.
c. Omrzline skušam segreti nad ognjem oz. z drugim virom suhe toplote.
d. Mehurjev ne prediram.
11. Katera od naštetih trditev o izbitju zoba NE drži?
a. Pri izbitju stalnega zoba slednjega primem za krono, očistim pod tekočo vodo ter ga poskušam vrniti na svoje mesto.
b. Če to ni mogoče, ga shranim v fiziološki raztopini, mleku ali slini, ne pa v vodi ali na zraku.
c. Čim prej (v dveh urah) moram priti do zobozdravnika.
d. Pri mlečnih zobeh ravnam enako.
12. Katera od navedenih trditev NE drži?
a. Pri krvavitvi iz nosu stisnem nosnici in držim 10 minut. Glavo nagnem naprej. Na zatilje dam hladne obkladke.
b. Manjše rane najprej razkužim z alkoholom in nato sterilno prevežem.
c. Pri rani z večjimi tujki oz. tujki, pri katerih ne vemo, kako globoko segajo, teh ne odstranjujem. Rano sterilno prevežem in tujek imobiliziram.
d. Žuljev ne prediram, razen če so na mestih, kjer ne morem razbremeniti pritiska. Kože nad žuljem ne odstranjujem.
13. Med hojo proti vrhu se tako navdušujete nad razgledom, da spregledate večjo korenino in padete. K sreči teren ni prepaden in se hitro ujamete. Ni vam hujšega, vendar imate na goleni dolgo, globoko rano. Kako NE ukrepate?
a. Hitro poiščem čim bolj čist (sterilen) kos blaga in prek njega pritisnem direktno na rano.
b. Iz pohodnih čevljev vzamem vezalko in naredim Esmarchovo prevezo tik nad kolenom.
c. Vzamem trd predmet in s povojem naredim kompresijsko obvezo.
d. Če mi lahko rano povije kdo drug, pritisnem na žilo v kolenski kotanji ali v dimljah, okončino dvignem nad nivo srca.
14. Kljub bolečinam ste hvaležni, da ni prišlo do hujše poškodbe. Spomnite se prijatelja Janeza, ki si je v gorah pridelal odprt zlom golenice. Razmišljate, kako bi ravnali v takšnem primeru:
a. Kost poskušam spraviti v prvotni položaj in imobiliziram sosednja sklepa.
b. Imobiliziram sosednja sklepa, kosti pustim v deformiranem položaju. Rano razkužim z alkoholom.
c. Imobiliziram sosednja sklepa, kosti pustim v deformiranem položaju. Rano sterilno prevežem. Ud dvignem nad nivo srca in hladim.
d. Po oskrbi poškodbe osebi dam jesti in piti, da se okrepča in odmisli bolečino.
15. Čeprav si vedno ogledate vremensko napoved, tokrat opazite, da se vam nezadržno bližajo nevihtni oblaki. Kako v takšnih primerih NE ukrepate?
a. Če sem v skupini, ostanemo čim bolj skupaj.
b. Takoj zapustim izpostavljene predele, poiščem zavetje oz. se odpravim proti koči.
c. Odložim večje kovinske predmete, izogibam se uporabi jeklenic.
d. Najboljši položaj je v počepu, z nogami skupaj.
16. Prenočite v planinski koči. Vaš prijatelj začne polniti mobilni telefon, ko ga strese elektrika! Negibno obleži na tleh. Kako ukrepate?
a. Takoj preverim odzivnost in ga stresem za rame, nato preverim dihanje in po potrebi začnem s TPO.
b. Kot vedno preverim, ali je varno pristopiti. Če je oseba v stiku z virom električnega toka, se je ne dotikam, dokler ne odstranim vira napetosti.
c. Če ima oseba na koži le manjšo opeklino, ne potrebuje nikakršne pomoči.
d. TPO pri poškodbah z električnim tokom niso učinkoviti.
17. V Sloveniji imamo tri vrste strupenih kač, to so modras, navadni gad in laški gad. Kako ukrepate v primeru ugriza kače?
a. Strup čim prej izsesam ali izžgem.
b. Nad mestom ugriza ud tesno prevežem.
c. Če se oseba počuti dobro, lahko nadaljuje aktivnost.
d. Poskrbim, da je varno, pokličem 112, odstranim morebiten nakit, rano očistim, sterilno prevežem, hladim in imobiliziram ud.
18. Na izletu starejši pohodnik iz vaše skupine potoži, da ga tišči v prsnem košu. Bolečina se širi tudi v čeljust in levo ramo. Slabo se počuti, je poten in bled. Zdi se vam, da gre najverjetneje za srčni infarkt. Kako ukrepate?
a. Nekomu naročim, naj pokliče 112. Gospoda posedem, če ima nitroglicerinsko pršilo, naj ga uporabi, sicer naj vzame Aspirin 500 mg.
b. Čim prej začnem s TPO.
c. Ta bolečina ni tipična za srčni infarkt, gospod je le brez kondicije. Naj malo počije in potem nadaljuje s pohodom.
d. Ker smo s pohodom šele začeli, naj vzame Aspirin in se vrne v dolino ter od tam odpelje v najbližjo zdravstveno ustanovo.
19. Pridete v planinsko kočo, skupina se usede za mizo, vi greste na stranišče. Ko se vrnete, opazite, da je eden izmed pohodnikov malce ... nenavaden. Ko si ga bolje ogledate, opazite, da ima obraz asimetričen. Vprašate ga, ali je vse v redu, a vam nerazločno odgovori. Opazite še, da ene roke, verjetno tudi noge, ne more uporabljati. Takoj prepoznate, da gre za možgansko kap. Kako NE ukrepate?
a. Vzame naj Aspirin 500 mg.
b. Takoj pokličem 112.
c. Namestim ga v udoben položaj.
d. Ne dam mu jesti in piti.
20. Znašli ste se v situaciji, ko žal potrebujete pomoč gorskih reševalcev. Reševanje bo potekalo s helikopterjem. Kako NE ravnate pred prihodom in ob prihodu helikopterja?
a. Vse stvari, ki bi jih lahko odpihnilo, odstranim oz. pritrdim.
b. Vsi stojimo okoli poškodovanca, da ga zavarujemo pred močnimi sunki vetra.
c. Gibam se samo pred prednjim delom helikopterja in le, če mi dajo znak, da se približam.
d. V bližini helikopterja se ne pomikam po strmini navzgor, temveč nekaj metrov proč počepnem in počakam, da ta odleti.
Rešitve: 1c, 2b, 3d, 4c, 5c, 6b, 7d, 8a, 9a, 10c, 11d, 12b, 13b, 14c, 15a, 16b, 17d, 18a, 19a, 20b |
Rezultati
16-20 točk: planinski orel
Tako kot orel ste v gorah videli in doživeli že marsikaj. Dobro opazujete in imate odličen spomin. Ko gre zares, ste v trenutku na voljo in pravilno ukrepate.
11-15 točk: mladi gams
Rojeni ste za gore in tudi v svetu prve pomoči se počutite kot doma, vendar pa vam manjka še nekaj izkušenj. Ampak ne skrbite, na dobri poti ste!
6-10 točk: alpski svizec
Tudi vi ste gorska žival, vendar se bolje počutite v svojem rovu, kjer ste na varnem. Zato se v situacijah, ko je potrebno znanje prve pomoči, (še) ne znajdete najbolje.
0-5 točk: domača kokoš
Je tu treba še kaj dodati? Glede na vaše znanje prve pomoči vam odsvetujemo obiske naših gora. Pravzaprav vam odsvetujemo kakršne koli izlete izven domačega kurnika, dokler ne obnovite znanja prve pomoči.
Prav vse, ne glede na število doseženih točk, pa vabimo na brezplačne delavnice prve pomoči, ki jih izvajamo člani projekta Za Življenje!
Projekt Za Življenje! Ljubljana - kdo smo in kaj počnemo? Pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije že od leta 2007 prostovoljno širimo svoje znanje in ozaveščamo ljudi o pomenu znanja in nudenja prve pomoči. V projekt je vključenih več kot sto študentov medicine vseh letnikov, ki v svojem prostem času organiziramo brezplačne delavnice prve pomoči za laike. Letno izvedemo več kot sto delavnic in svoje znanje delimo z več tisoč ljudmi. Delavnice izvajamo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ali pa se dogovorimo za kakšno drugo lokacijo, če izvajamo delavnice za večje skupine (npr. podjetja, šole, vrtci, gasilska društva ...). Na delavnicah vam najprej predstavimo teorijo prve pomoči. Pri tem obnovimo temeljne postopke oživljanja (TPO) in uporabo avtomatskega defibrilatorja (AED), stabilni bočni položaj, kako ravnati v primeru krvavitev in v drugih situacijah, ki se nam lahko pripetijo. Teoretičnemu delu sledi praktični del, v katerem udeleženci novo pridobljeno znanje utrdijo in postanejo samozavestnejši pri nudenju prve pomoči. Delavnice so namenjene vsem, tako mladim kot mladim po srcu, ki si želijo obnoviti svoje znanje oz. se naučiti več o prvi pomoči, s tem pa biti pripravljeni pomagati, ko bo bližnji pomoč potreboval. Če se želite udeležiti naših delavnic, vabljeni, da nam pišete na e-naslov zazivljenje.lj.prijave@gmail.com.
|