četrtek, 5. december 2019, ob 12. uriPZS

Brati gore 2019 - dogodki po vsej Sloveniji

Planinska zveza Slovenije se že peto leto pridružuje mednarodnemu festivalu Alpske konvencije Brati gore. Skupaj s planinskimi društvi, knjižnicami in drugimi organizatorji vas v dneh okrog 11. decembra, mednarodnega dneva gora, vabimo na vrsto prireditev po vsej državi - s skupno idejo: promocijo in praznovanjem kulturne raznolikosti v Alpah.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Festival Brati gore, ki poteka pod okriljem Alpske konvencije, je priložnost za praznovanje kulturne raznolikosti v Alpah. Gore bodo brali po vseh alpskih državah, tudi v Sloveniji se bo zvrstilo mnogo dogodkov. Spodaj nanizamo nekaj za širšo planinsko javnost aktualnih dogodkov, celoten seznam dogodkov pa najdete na spletni strani Alpske konvencije >>>.

BRATI GORE 2019 (klik na posamezni dogodek vas pripelje do več informacij o njem)

Ponedeljek, 9. december
ŽALEC - Dom 2. slovenskega tabora Žalec, 18.00: Beremo gore

Torek, 10. december
ŠENTJUR - Ipavčev kulturni center Šentjur, 18.00: Joža Mihelič: Vprašaj goro
KAMNIK - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, 18.00: Predstavitev knjige Tista lepa leta in pogovor o gorah treh generacij
POSTOJNA - Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, 18.00: Spominski večer, posvečen Tomažu Humarju

Sreda, 11. december
ČRNA NA KOROŠKEM - Brunarica, 17.00: 70 zgodb za 70 let PD Črna
LJUBLJANA - Knjižnica Otona Župančiča, 18.00: Predstavitev knjige Rado Kočevar: Tista lepa leta
TOLMIN - Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, 19.00: Zaključek akcije hriBRANJE z Vladimirjem Habjanom: Živeti z gorami
ŠMARTNO PRI LITIJI - Krajevna knjižnica Šmartno pri Litiji, 19.00: Badjurova krožna pot
IDRIJA - Glasbena šola Idrija, 19.00: Projekcija filma V kraljestvu Zlatoroga
TRST - Gledališka dvorana Santa Maria Maggiore, 19:00: predstavitev turnosmučarskega popotovanja po Kavkazu (Ušba)

Četrtek, 12. december
SEVNICA - Knjižnica Sevnica, 18.00: Viki Grošelj: Najvišji vrhovi celin
KRANJ - Mestna knjižnica Kranj, 19.00: Planinstvo v luči družbenih sprememb

Petek, 13. december
STARA FUŽINA - Center TNP Bohinj, 18.00: Vprašaj goro - predstavitev knjige Jožeta Miheliča

Sobota, 14. december
KOČEVJE - Koča pri Jelenovem studencu, 19.00: Moč besede v objemu kočevskih hribov

Ponedeljek, 16. december
BREŽICE - Knjižnica Brežice, 17.00: 200 kilometrov do Triglava z Manco Ogrin
KOPER - Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, 18.00: Predstavitev knjige - Joža Mihelič: Vprašaj goro

Petek, 20. december

Prisrčno vabljeni na branje gora!
* Če tudi vaše planinsko društvo organizira dogodek, ki ga (še) ni na zgornjem seznamu, nas, prosimo, obvestite na e-naslov pr@pzs.si.

brati_gore_2019

Ozadje festivala

Pobuda Brati gore se je začela na pobudo Nemškega predsedstva Alpske konvencije in Stalnega sekretariata 2015. Osnovna ideja je bila spodbuditi dogodke posvečene branju alpske literature na različnih lokacijah v Alpah na mednarodni dan gora (11. december). Pobuda je bila zelo dobro sprejeta med lokalnimi partnerji. V celotni alpski regiji je bilo 11. decembra organiziranih skoraj 100 dogodkov, v vseh štirih jezikih in številnih narečjih, sodelovalo je več tisoč ljudi. Pobuda se je izkazala za veliko več, kot so sprva predvideli; povezala je ljudi v Alpah z razpravljanjem o podobnih problemih, ocenjevanju pomena, vpliva in namena alpske literature, kljub dejstvu, da so bili fizično ločeni.

Na kratko o Alpski konvenciji
Alpe so s svojo biotsko raznolikostjo, vodnimi in lesnimi viri naravno, kulturno, življenjsko in gospodarsko okolje za več kot 14 milijonov ljudi in privlačna turistična destinacija za približno 120 milijonov gostov vsako leto. Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) ter EU za trajnostni razvoj in zaščito Alp. Skupaj s protokoli se Alpska konvencija osredotoča na upravljanje različnih tem (transport, energija, turizem, kmetijstvo, itd.), hkrati pa posveča posebno pozornost ljudem, ki živijo v Alpah. Več o Alpski konvenciji in njenih aktivnostih najdete na spletni strani.

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

petek, 16. maj 2025

V majski številki Planinskega vestnika izpostavljamo ustvarjalnost Damirja Šantka iz Planinske zveze Hrvaške, ki kar prekipeva od dejavnosti. Aktiven je v raznih odborih in komisijah, piše članke za revijo Hrvatski planinar, piše knjige o svojih gorniških podvigih na visoke in nižje vrhove, poroča o svojih potovanjih po vseh celinah sveta, piše zgodbe za otroke in mlade, se potaplja in o tem je napisal knjige, riše stripe, fotografira, pel in nastopal je z več ansambli, izdal več albumov ... Spoznajte torej nadvse zanimivega človeka in predvsem njegovo ustvarjalnost.

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Iskanje med novicami