torek, 24. september 2019, ob 9. uriPZS
Dr. Miha Potočnik, starosta slovenskega planinstva
Vljudno vabljeni na odkritje spomenika dr. Mihi Potočniku, starosti slovenskega planinstva, ki je bil med letoma 1952 in 1965 na čelu Gorske reševalne službe in med letoma 1965 in 1979 Planinske zveze Slovenije, kjer je svoje delovanje zaznamoval z odločilnimi koraki v alpinizmu, naravovarstvu, planinski infrastrukturi in kulturi, poleg tega je bil eden najaktivnejših pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka. Igral je v filmih V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine ter bil eden najzvestejših sodelavcev Planinskega vestnika. Slovesnost bo v četrtek, 26. septembra 2019, ob 14. uri v Parku Mihe Potočnika ob Žalah.
Dr. Miha Potočnik (1907-1995), slovenski pravnik, planinski
funkcionar, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik, je na
začetku gorniške poti vodil jeseniško podružnico Skale. Skupaj z Jožem Čopom in Stankom Tominškom
(t. i. zlata naveza) je bil v obdobju med obema vojnama med
najaktivnejšimi plezalci v slovenskih stenah, predvsem v Triglavskem
pogorju. Zaigral je v prvem slovenskem planinskem in hkrati celovečernem
filmu V Kraljestvu Zlatoroga (1930), nastopil tudi v celovečernem filmu Triglavske strmine (1932) in bil eden najzvestejših sodelavcev Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije.
Med letoma 1952 in 1965 je vodil Gorsko reševalno službo, med
letoma 1965 in 1979 pa Planinsko zvezo Slovenije. Med pomembnejše
poudarke njegovega predsednikovanja štejemo preprečitev gradnje
nekaterih gorskemu okolju škodljivih načrtov in stik slovenskega
alpinizma s svetovnim vrhom. Bil je eden izmed najaktivnejših pobudnikov
ustanovitve Triglavskega narodnega parka, sodeloval je tudi pri
pripravi Zakona o TNP. Prvi častni predsednik Planinske zveze Slovenije
je za delo na področju gorskega reševanja, alpinizma in za dolgoletno
delo v PZS prejel Bloudkovo nagrado (1967), nagrado OF, red zaslug za
narod s srebrno in zlato zvezdo, red dela z rdečo zastavo in srebrni
častni znak svobode.
Lani je dr. Miha Potočnik, 23 let po smrti, dobil svoj spominski
park pred Žalami, 26. septembra pa bo v tem parku na pobudo Planinske
zveze Slovenije odkritje spomenika njemu v čast.
Spoštovani,
vljudno vas vabiva na odkritje spomenika
dr. Mihi Potočniku, starosti slovenskega planinstva.
Slovesnost bo v četrtek, 26. septembra 2019, ob 14. uri
v Parku Mihe Potočnika ob Žalah.
Prijazno povabljeni!
| dr. Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije |
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana |
--------------------------------
Oris lika in delovanja dr. Mihe Potočnika izpod peresa njegovega sina Mihe Potočnika ml. iz knjige Posušeni rožmarin (Planinska zveza Slovenije, 1996)
Življenjska planinska izpoved dr. Mihe Potočnika, staroste
slovenskih planincev, enega tistih, za katerega lahko s Kugyjem rečemo,
da mu je bilo planinstvo srčna zadeva.
Življenjska pot
Rodil se je kot sedmi otrok 29. septembra 1907 na Belci, tik pod
Triglavom. V osnovno šolo je hodil na Dovjem, kjer ga je župnik Jakob
Aljaž učil o zgodbah iz stare zaveze; govoril pa je veliko tudi o
Triglavu, o hribih, o nenehnem boju za slovensko podobo slovenskih gora.
Na Aljaževo pobudo je šel v gimnazijo v Kranj. Z odliko je opravil
pravosodne študije na Ljubljanski univerzi, kjer je promoviral leta
1933. Nato se je skupaj z dr. Alešem Stanovnikom posvetil odvetniškemu
poklicu. Vojno je prebil v zaporih, internaciji in narodnoosvobodilni
vojski. Po osvoboditvi je bil najprej imenovan za direktorja jeseniške
Železarne, jeseni 1947 pa je postal ljudski poslanec za Zgornjesavsko
dolino in pomočnik ministra za komunalne zadeve LRS (od 1947 do 1953).
Zatem je bil leto dni pomočnik sekretarja za zakonodajo, devet let
tajnik Ljudske skupščine Slovenije, od leta 1963 do upokojitve pa je bil
sodnik Ustavnega sodišča Slovenije.
Planinska pot
Tu velja spregovoriti predvsem o dr. Mihi Potočniku kot
planincu. V družbi z Jožo Čopom, kasneje pa še z dr. Stankom Tominškom
(te trojice se je po podelitvi zlatih znakov PZS oprijelo ime Zlata
naveza) in s še nekaterimi plezalskimi tovariši je v letih od 1927 do
1940 preplezal vrsto prvenstvenih smeri v naših Julijcih, skupno 29.
Zlepa ni bilo nedelje brez plezalskega načrta, leto za letom, in nabrala
se je zbirka pomembnih vzponov, s kakršno se lahko pri nas le malokdo
postavlja. "Bili so to veseli in razigrani časi," je napisal Miha v enem
od svojih spisov. Ne le to, bili so uspešni in pomembni časi za naše
planinstvo, ki se je šele z dr. Jugom začelo uveljavljati tudi v
plezalstvu in s tem začelo tekmovati s tujci tudi v naših stenah. Miha
je hodil na čelu tega zmagoslavnega pohoda, saj je bil dolga leta v
vodstvu jeseniške Skale.
Delo v Planinski zvezi Slovenije in Gorski reševalni službi
Vsa leta po osvoboditvi je bil Miha na vodilnih mestih planinske
organizacije. Po tragediji v Špiku je najprej stopil na čelo Gorske
reševalne službe, ji postavil temelje, ki drže še danes, in jo uspešno
vodil od leta 1952 do 1965. Tedaj je prevzel mesto predsednika Planinske
zveze Slovenije za 14 let. V sedemdesetih letih se je članstvo zveze
povzpelo na okroglih 100.000. Ko je Miha pripravljal družbeni dogovor o
pomoči planinskim postojankam, je za moto na vrhu predloga napisal:
"Planinsko gospodarstvo je kot pes v cerkvi: vsi ga brcajo, gospodar pa
se ga sramuje." Takratni državni sekretar za finance ga je vprašal, če
lahko iz besedila črta psa, sicer pa da je dogovor sprejemljiv. Miha je
sklenil kupčijo: črtal je psa, dobil denar za postojanke in potem
večkrat povedal, da je takrat prodal najdražjega in celo neobstoječega
psa. Danes je ta dogovor vsebinsko vključen v proračun nove države v
nekoliko drugačni obliki, toda z istim namenom.
S posebno skrbjo je nastopal na mednarodnih forumih, oprt na
svoje predvojne mednarodno priznane uspehe, da bi priboril priznanje
slovenskemu alpinizmu. Bil je reprezentativna slovenska osebnost. Po
lastnih besedah je bil Miha mož "z velikimi željami in korajžnimi
namerami". Od blizu je spoznal Vzhodne, Centralne in Zahodne Alpe,
Centralni Kavkaz, Rocky Mountains, Grand Canyon in Yosemite v ZDA, Pamir
v srcu Azije. Do smrti je bil častni predsednik PZS.
Planinski pisatelj
Miha je spadal med najzvestejše sodelavce Planinskega vestnika,
ki se mu ni izneveril vse do smrti. V člankih je od leta 1925 dalje
popisal vrsto plezalskih uspehov, vse do zrelih doživetij. Objavil je
več planinskih knjig. Bil je spreten opisovalec, s klenim in čistim
izrazom. Njegov slog je slonel na ljudskem izrazoslovju, ki mu je ves
čas prirodno prihajal z jezika.
Igralec v planinskih filmih
Miha je igral v prvem slovenskem planinskem in hkrati
celovečernem filmu V kraljestvu Zlatoroga (1930). Kmalu zatem je
nastopil tudi v drugem celovečernem slovenskem filmu Triglavske strmine.
Sodeloval je v oddajah o planinstvu, ob 80-letnici pa so za TV
Slovenija posneli njegovo življenjsko planinsko izpoved.
Varstvo narave
Zaradi svojega življenja v naravi in povezanosti z njo je Miha
že zgodaj postal naravovarstvenik. Brez njega ne bi tako kmalu dobili
Triglavskega narodnega parka. V skupščini se je, po postavitvi
hidroelektrarne Trnovo, uprl načrtom za oskrunitev Bohinjskega jezera.
Skupaj s profesorjem Sajetom je sestavil prvo besedilo za slovensko
ustavo leta 1963, kjer je pisalo: "Delovni ljudje imajo pravico delati
in živeti v zdravem okolju." Tedaj je bilo to nekaj povsem novega. Bil
je prvi predsednik sveta Triglavskega narodnega parka. S svojim delom in
zgledom je prispeval k širjenju kulture medčloveških odnosov, kot tudi
varovanju skupne naravne dediščine lepot Slovenije.
KO SE BOM NEKEGA JUTRA POSLOVIL,
NE ŽALUJTE, PRIJATLI,
OZRITE SE NA OŽARJENE VRHOVE
VZHAJAJOČEGA SONCA - TO JE ŽIVLJENJE!
Miha Potočnik ml.
----------------------
Več:
Miha Potočnik ml.: Očetove smrti, ki jih ni bilo (Delo, 14. 9. 2019)
Franci Ekar: Ob stoletnici rojstva dr. Miha Potočnika (Planinski vestnik, september 2007)
