Zakaj najraje pogledamo ALADIN-ovo vremensko napoved?

Nekateri pametni telefoni so privzeli vremensko napoved katerega od večjih in bolj znanih ponudnikov, kot je na primer Accuweather, na druge so si uporabniki sami namestili katero od vremenskih aplikacij. Pri nas je bila do sedaj najbolj znana Triglav vreme, ki deloma vsebuje tudi napovedi ARSO. Ob vpisu gesla vreme ali angleško weather v brskalnik na računalniku pa je vsaj vizualizacij vremenskih ikon že prava množica. Z natančnim pregledom in ob njihovi primerjavi bi ugotovili, da nekatere vsebujejo isti vir informacij, čeprav je na prvi pogled napoved videti čisto drugače, ena celo bolj všečna od druge.

V množici vremenskih napovedi so največkrat vsaj v grobem zastopani modelski izračuni dveh vremenskih modelov, evropskega ECMWF (European Center for Medium-Range Weather Forecasts - Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi) in ameriškega GFS (Global Forecast System - Globalni sistem za vremenske napovedi). Kateri od njiju je boljši, je na hitro težko razglabljati, gotovo imata vsak svoje prednosti pa tudi slabosti, omejitve in pomanjkljivosti, saj napovedovanje vremena nikakor ni natančna znanost. Z leti je nastala tudi cela vrsta vremenskih modelov, ki so osnovani na ECMWF ali GFS in ne zajemajo celotnih celin, temveč njihove posamezne dele. Razvile in izpopolnile so jih posamezne (državne) meteorološke službe. Marsikdaj v napovedi ne zajamejo samo matične države, temveč tudi njene bližnje sosede. Tako je na voljo še nekaj novih različic vremenskih napovedi za posamezne države, ki pa jih običajno najdemo le na spletnih straneh meteoroloških služb, ki jih razvijajo. Njihova prednost je upoštevanje več lokalnih značilnosti, so pa napovedi v večini na voljo le za nekaj dni vnaprej.

Takšen vremenski model je v Sloveniji ALADIN. Osnovan je na izračunih ECMWF, pri čemer sta njegovi največji prednosti uporaba čim več lokalnih meritev ter podrobnejša modelska orografija. Naša država je reliefno zelo razgibana, kar že tako ali tako vpliva na velike krajevne razlike tako v temperaturi kot tudi v vremenskih pojavih, zato čim podrobnejša in realnemu stanju podobna modelska orografija prinese natančnejše napovedi. Ekipa meteorologov tudi s sprotno verifikacijo model ALADIN ves čas izboljšuje, vpeljuje korekcije, dodaja nove meritve meteoroloških spremenljivk, ki lahko izboljšajo točnost napovedi za naše kraje. Tu so še meritve višine snežne odeje, ki jih v zadnjih letih izvajamo na več vremenskih postajah. Vnos meritev višine snežne odeje v meteorološki model ALADIN na primer izboljša vremensko napoved pri napovedi najnižjih jutranjih temperatur, saj prisotnost snežne odeje ob jasnih nočeh prinese tudi za več kot pet stopinj nižjo jutranjo temperaturo, kot če snega ni.

Meteorologi, ki skrbijo za razvoj ECMWF, se težko posvetijo manjšemu območju in razvoju ter popravkom modela na območju tako majhne države, kot je Slovenija. Tako je zlasti pri padavinah znano, da že manj točna modelska orografija ECMWF predvsem ob orografskih padavinah v napovedih lahko celo dva- ali trikrat podceni količino padavin. Tudi ALADIN v tovrstnih primerih padavine nekoliko podceni predvsem v hribovitem svetu, saj so modelske gore in hribi bolj zglajeni in tudi nižji od realnega stanja. Vremenski model brez pravilne interpretacije meteorologa prognostika ter brez dodatne korekcije, ki jo prepoznamo zaradi lokalnih vplivov, lahko hitro posreduje neumnosti, zato meteorologi še zlasti urne napovedi, ki jih uporabniki želijo za vsakodnevne aktivnosti, zelo neradi podajamo javnosti. V zadnjem letu smo tudi na ARSO dobili tako imenovano »pametno modro stran ARSO vreme«, ki razkrije modelske urne izračune za kar nekaj slovenskih mest. Vendar je zlasti poleti, ko se plohe in nevihte pojavljajo skorajda naključno tu in tam, uporabnost take napovedi morda še slabša kot za marsikoga presplošna napoved meteorologa prognostika. Za razumevanje vremena je v večini potrebna nekoliko širša slika, ki pa jo napoved za vsako vas ne more pokazati.

Meteorološki modeli so običajno računsko zelo potratni, zato za izračun vremenske napovedi potrebujemo superračunalnik. Razvijalci so vseeno poskrbeli, da lahko model WRF (The Weather Research and Forecasting model - Model za raziskovanje in napovedovanje vremena) z nekoliko močnejšim računalnikom na manjši lokaciji poganjajo tudi posamezni uporabniki sami, in tako izračunajo svojo vremensko napoved kar doma.

Vsi vemo, da je pred potovanjem v druge države za vreme najlaže v brskalniku poiskati prvo napoved, ki jo ta vrne. Morda pa bi si morali vzeti kakšno minuto več in obiskati spletne strani njihove državne meteorološke službe ter pogledati, kaj pravijo izračuni njihovega vremenskega modela ali morda celo njihovega meteorologa prognostika. Še eno napako imamo ljudje, poleg tiste, da nas bolj privlačijo »lepše« vremenske ikone. Če vemo, kakšno vreme bo danes, bi radi vedeli, kakšno bo jutri. Če vemo za jutri, pa bi radi vedeli še za pojutrišnjem, za čez pet dni, za dopust naslednji mesec, še raje pa za naslednjo sezono. Moramo se zavedati, da so napovedi najbolj zanesljive le za nekaj dni vnaprej. Ob stabilni vremenski situaciji resda lahko včasih dokaj zanesljivo napovemo vreme tudi za do dva tedna vnaprej, a niso redki dnevi, ko je že napoved za dan vnaprej negotova.

Veronika Hladnik

Prispevek je objavljen v februarski številki Planinskega vestnika.