sreda, 16. januar 2019, ob 15.30 uriPZS

Planinski vestnik s poklonom Anteju Mahkoti

Petnajstega smo in pred nami je prva letošnja številka. Na vrat na nos smo zaradi slovesa legendarnega Anteja Mahkote posvetili prvi del številke ravno njemu. Množico podatkov o njem je zbrala neumorna urednica Marta Krejan Čokl, ki je k pisanju povabila tudi različne pisce, Antejeve sopotnike na njegovih številnih vzponih in poteh.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
V nadaljevanju je spregovoril novi predsednik PZS Jože Rovan, ki ga je na intervju povabil odgovorni urednik Vladimir Habjan.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na turno smučanje v Avstrijo, v južni del skupine Kreuzeck: na Damerkopf, Rotwieland, Mokarspitze in Scharnik.

Ne spreglejte čarobnega vzpona v celcu na Blegoš tik pred nočjo in dveh plezalskih člankov, enega izpod peres Mihe Lamprehta, drugi pa je obudil navezo Jeglič-Karo. Skupaj s Stankom Klinarjem praznujemo njegovih 85 let. Podali smo se v zasnežene gore z otroki, pišemo o pridobitnem vodništvu v slovenskih gorah, trekingu v Nepalu, opozarjamo na potrebno pitje na turah, na trikotno ruto v kompletu prve pomoči in na varnost v gorah.

Sledijo stalne rubrike: novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura in planinska organizacija.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih. 

Srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

Obvestilo: https://planinskivestnik.com trenutno žal ne deluje, tehnično napako odpravljamo.

PDF Uvodnik, kazalo

naro_ilnica_2019_web


Planinski vestnik lahko naročite prek spletne Planinske trgovine, ob spletni včlanitvi v Planinsko zvezo Slovenije ali ob včlanitvi v izbrano planinsko društvo. Celoletna naročnina je 39,00 EUR, s popustom za člane PZS le 29,25 EUR.
---------------------------

 

Ante Mahkota, 1936-2018

INTERVJU
Jože Rovan

ORISI
Košaríca

REFLEKSIJE
Plezanje za dušo

VZGOJA
Piti bi moral

TURNI SMUK
Ko se ti urajma

Z NAMI NA POT
Malo obiskano turnosmučarsko območje

ALPINIZEM
Obuditev naveze Jeglič-Karo

VZGOJA
V zasnežene gore z otroki

GORE IN OTROCI
Dolga pot do tatija

TREKING
Nepalci - zanimivi ljudje

JUBILEJ
85-letnica Stanka Klinarja

ALPSKA KONVENCIJA
Prihodnost v sožitju jezikov in kultur

VODNIŠKA DEJAVNOST
Pridobitno vodenje v slovenskih gorah

GORE IN VARNOST
Nevarnosti ni več, so le drugačne

PRVA POMOČ
Trikotna ruta

PLANINSKA ORGANIZACIJA
Poklon prizadevnim prostovoljcem

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

 

Ave, triumphator!

»Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh, zvečer po treh in več nog ima, počasneje se premika?« To je uganka, ki jo je mitološka Sfinga zastavljala ljudem, ki so želeli vstopiti v mesto Tebe. Kdor ni znal odgovoriti, je bil pogubljen. Kralj Ojdip je razvozlal uganko, Sfinga pa se je od sramote vrgla v prepad.(1) S tem je bila pot v mesto s sedmimi vrati prosta. Ta Sfinga izhaja iz antične Grčije in je bila pošast, bitje z žensko glavo in zgornjim delom telesa, ki je prehajalo v levji trup z levjimi šapami, na hrbtu pa je imela peruti. In tako kot je grška Sfinga zastavila skoraj nerešljivo uganko popotnikom, ki so prišli pred tebansko obzidje, je naša Sfinga v severni steni Triglava zastavila skrivnostno in na videz nerešljivo uganko alpinistom, ki so želeli preplezati njen obraz. Ime je dobila zaradi podobnosti s Sfingo v Gizi, apnenčastim kipom, ki z božanskim pogledom zre v daljavo. Tristometrski gladek steber, dvignjen visoko nad dolino, je iz Amfiteatra, prodnate krnice sredi Stene, namreč videti kot veličastni Sfingin obraz.
Sfinga v severni steni Triglava je na odgovor čakala dolga tisočletja. Če preštejemo samo leta našega štetja, jih je moralo miniti 1966, da se je našel prvi, ki mu je uspelo splezati čez njen obraz. Zmagovalec verjetno enega izmed največjih podvigov v naših gorah je moral biti zares izjemen, da mu je v navezi s še enim vrhunskim plezalcem, Petrom Ščetininom, uspelo opraviti vzpon, ki bo za zmeraj ostal zapisan v zgodovino s črkami, ki kljubujejo času. Ante Mahkota, naš Ojdip, je naredil še korak več. Sfingino zgodbo je zapustil mlajšim rodovom v obliki, kakršne pri nas lahko preštejemo na prste ene roke. Če sploh. Smer je pravzaprav pomenila odprta vrata naprej, v Tebe, če hočete, v težavnostne stopnje, o kakršnih so do takrat plezalci le sanjali. S tem vzponom so se vrata odprla in mladi rod je dobil potrditev, da je mogoče prav vse. Nato je zgodbo o Sfingi napisal tako, da je zapustil mlademu rodu alpinistov čisto pravi učbenik pisanja o alpinizmu. Njegova Sfinga velja za sam vrh. V veliko pomenih.
Ante Mahkota pa se ni ustavil. Ko je zaključil alpinistično pot, je nadaljeval v svojem velikem in brezkompromisnem slogu. Kot izvrsten fotograf, novinar, urednik, fotoreporter in organizator. Čisto v vsem je bil uspešen, kot bi s Sfingo dejansko rešil uganko sedmih vrat, ki so se mu odprla na stežaj in ga spustila naprej, točno tja, kamor si je najbolj želel. Vendar verjamem, da je v duši zmeraj, tudi potem, ko ni več plezal, ostal alpinist. Raziskovalec, mislec in človek, ki ga ni strah sprejetih odločitev. V zadnjem delu Sfingine uganke, ko naj bi bil najšibkejši, je bil Ante najmočnejši. Dostojanstven do samega konca, pokončen in ponosen na pot, ki jo je prehodil. Njegov duh je do konca kljuboval tudi času.
Ante Mahkota je bil in ostaja zmagovalec za zmeraj. Zmagovalec pa si zasluži spoštovanje in čast. Zdaj Sfinga zre tudi proti njemu, ki je postal del tistega, kar je v vseh nas. Ponosa, da smo del naroda, ki je rodil zmagovalce, kakršen je bil Ante Mahkota. Zato naj bo zadnje slovo pozdrav ponosa. Pozdrav zmage in pozdrav njemu, ki ostaja med nami kot nekaj najboljšega, kar narod lahko ima.

Ave, triumphator! Pozdravljen, zmagovalec!

Marta Krejan Čokl

(1) Seveda odgovor poznate ... Človek, ko se rodi, se plazi po štirih, potem hodi po dveh, ko ostari, si pomaga s palico, torej hodi po treh.


Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami