sreda, 21. marec 2018, ob 15. uriPZS

Razkriti geološki zakladi plazu Stože

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_foto_matija_kriznar__3_

Ob planinski stezi, ki vodi do Male Ruše in okoliških vrhov, je tok plazu odložil neverjetno pestro zbirko fosilov, ki jih drugače lahko opazujemo tudi više ob stezi. Kamnine, v katerih najdemo fosile, so temnosivi apnenci in rjavosivi glinavci, ki so nastajali v mirnem in plitvem morju pred približno 225 milijoni let (obdobje zgornjega triasa). Na naravno preperelih površinah apnenčevih plošč lahko s prostim očesom opazujemo drobne školjke in polže, medtem ko ponekod prevladujejo ostanki bodic in koron morskih ježkov. Dokaj redki so ostanki triasnih vretenčarjev (predvsem rib), ki so za seboj pustili zobčke ali posamezne koščice. Na navaljenem robu plazu so med omenjenimi ploščami prisotni tudi večji bloki sivih apnencev. V tej kamnini je vrstna pestrost fosilov manjša, saj vsebujejo večinoma le nekaj centimetrov velike lupine školjk in hišice amonitov, izumrlih prednikov današnjih glavonožcev. Više nad plazom so grebeni grajeni iz belih do svetlosivih dolomitov z redkimi fosili, ki so po starosti nekoliko mlajši od spodnjih fosilonosnih plasti.

Plaz Stože ni le zakladnica fosilov. V ogromnih kamnitih blokih sredi plazu lahko opazujemo različne razpoke, zapolnjene s kristali kalcita in dolomita. Kristali kalcita so veliki do dva centimetra in prosojni, čeprav so mnogi že korodirani.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_skupaj_foto_matija_kriznar

Odkriti geološki zakladi izpod Mangarta so dokaz, da narava včasih tudi sama razkrije svoje geološke skrivnosti. Razkriti fosili in minerali so sedaj na ogled vsakomur, ki ga ne žene zgolj želja po osvajanju vrha in si vzame čas tudi za opazovanje žive in nežive narave. Ob tem velja opozorilo, da s seboj v dolino ne smete odnašati ničesar (to je sicer tudi vodilo pravih planincev), le fotografije opazovanih fosilov in mineralov, saj ti ležijo tudi na območju Triglavskega narodnega parka. Seveda pa v primeru zanimivih in večjih najdb fosilov (predvsem vretenčarjev) lahko obvestite službe TPN ali Prirodoslovni muzej Slovenije.

Matija Križnar

Prispevek je objavljen v marčevski številki Planinskega vestnika.


Novembrski Planinski vestnik

Novembrski Planinski vestnik

sreda, 14. november 2018

Mateja Pate v uvodniku novembrske številke Planinskega vestnika razmišlja o sprejemih v alpinistične odseke planinskih društev in klube. V temi meseca pišemo o možicih, teh s kamni postavljenih kažipotih, ki nas lahko rešijo iz zagate in pred izgubljeno smerjo, nam pokažejo nadaljno pot ali smer v steno.

Oktobrski Planinski vestnik

Oktobrski Planinski vestnik

petek, 12. oktober 2018

Dušan Škodič v uvodniku oktobrske številke Planinskega vestnika razmišlja o prenovljenem Aljaževem stolpu na vrhu Triglava. V temi meseca pišemo o nacionalnih parkih, zavarovanih območjih narave v Alpah - tako doma kot v tujini, in na Balkanu.

Septembrski Planinski vestnik

Septembrski Planinski vestnik

petek, 14. september 2018

Uvodnik septembrske številke Planinskega vestnika vas popelje med alpinistke, ki se jim je z razstavo Korajža je ženskega spola v začetku septembra poklonil Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Zanimiv zapis lahko preberete tudi tu na prvi strani spletne strani Planinskega vestnika.

Iskanje med novicami