sreda, 21. marec 2018, ob 15. uriPZS

Razkriti geološki zakladi plazu Stože

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_foto_matija_kriznar__3_

Ob planinski stezi, ki vodi do Male Ruše in okoliških vrhov, je tok plazu odložil neverjetno pestro zbirko fosilov, ki jih drugače lahko opazujemo tudi više ob stezi. Kamnine, v katerih najdemo fosile, so temnosivi apnenci in rjavosivi glinavci, ki so nastajali v mirnem in plitvem morju pred približno 225 milijoni let (obdobje zgornjega triasa). Na naravno preperelih površinah apnenčevih plošč lahko s prostim očesom opazujemo drobne školjke in polže, medtem ko ponekod prevladujejo ostanki bodic in koron morskih ježkov. Dokaj redki so ostanki triasnih vretenčarjev (predvsem rib), ki so za seboj pustili zobčke ali posamezne koščice. Na navaljenem robu plazu so med omenjenimi ploščami prisotni tudi večji bloki sivih apnencev. V tej kamnini je vrstna pestrost fosilov manjša, saj vsebujejo večinoma le nekaj centimetrov velike lupine školjk in hišice amonitov, izumrlih prednikov današnjih glavonožcev. Više nad plazom so grebeni grajeni iz belih do svetlosivih dolomitov z redkimi fosili, ki so po starosti nekoliko mlajši od spodnjih fosilonosnih plasti.

Plaz Stože ni le zakladnica fosilov. V ogromnih kamnitih blokih sredi plazu lahko opazujemo različne razpoke, zapolnjene s kristali kalcita in dolomita. Kristali kalcita so veliki do dva centimetra in prosojni, čeprav so mnogi že korodirani.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_skupaj_foto_matija_kriznar

Odkriti geološki zakladi izpod Mangarta so dokaz, da narava včasih tudi sama razkrije svoje geološke skrivnosti. Razkriti fosili in minerali so sedaj na ogled vsakomur, ki ga ne žene zgolj želja po osvajanju vrha in si vzame čas tudi za opazovanje žive in nežive narave. Ob tem velja opozorilo, da s seboj v dolino ne smete odnašati ničesar (to je sicer tudi vodilo pravih planincev), le fotografije opazovanih fosilov in mineralov, saj ti ležijo tudi na območju Triglavskega narodnega parka. Seveda pa v primeru zanimivih in večjih najdb fosilov (predvsem vretenčarjev) lahko obvestite službe TPN ali Prirodoslovni muzej Slovenije.

Matija Križnar

Prispevek je objavljen v marčevski številki Planinskega vestnika.


Junijski Vestnik o smrti in življenju

Junijski Vestnik o smrti in življenju

četrtek, 19. junij 2025

V junijski številki Planinskega vestnika v temi meseca pišemo o smrti, smrti v gorah in spoprijemanju z njo, z izgubo tovarišev, prijateljev, najbližjih ..., pa o vračanju in vztrajanju nazaj v življenje - od bolečine do spoštljivega spomina. Z nami delijo svoja razmišljanja številni, ki so bili pripravljeni deliti svoje izkušnje, bolečino, dojemanje smrti in uvide o njej. In nenazadnje po srečanju s smrtjo ugotavljajo, da gore vendarle so življenje in življenje je kljub vsemu "pozitiv vajbrejšn".

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

petek, 16. maj 2025

V majski številki Planinskega vestnika izpostavljamo ustvarjalnost Damirja Šantka iz Planinske zveze Hrvaške, ki kar prekipeva od dejavnosti. Aktiven je v raznih odborih in komisijah, piše članke za revijo Hrvatski planinar, piše knjige o svojih gorniških podvigih na visoke in nižje vrhove, poroča o svojih potovanjih po vseh celinah sveta, piše zgodbe za otroke in mlade, se potaplja in o tem je napisal knjige, riše stripe, fotografira, pel in nastopal je z več ansambli, izdal več albumov ... Spoznajte torej nadvse zanimivega človeka in predvsem njegovo ustvarjalnost.

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Iskanje med novicami