sreda, 21. marec 2018, ob 15. uriPZS

Razkriti geološki zakladi plazu Stože

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_foto_matija_kriznar__3_

Ob planinski stezi, ki vodi do Male Ruše in okoliških vrhov, je tok plazu odložil neverjetno pestro zbirko fosilov, ki jih drugače lahko opazujemo tudi više ob stezi. Kamnine, v katerih najdemo fosile, so temnosivi apnenci in rjavosivi glinavci, ki so nastajali v mirnem in plitvem morju pred približno 225 milijoni let (obdobje zgornjega triasa). Na naravno preperelih površinah apnenčevih plošč lahko s prostim očesom opazujemo drobne školjke in polže, medtem ko ponekod prevladujejo ostanki bodic in koron morskih ježkov. Dokaj redki so ostanki triasnih vretenčarjev (predvsem rib), ki so za seboj pustili zobčke ali posamezne koščice. Na navaljenem robu plazu so med omenjenimi ploščami prisotni tudi večji bloki sivih apnencev. V tej kamnini je vrstna pestrost fosilov manjša, saj vsebujejo večinoma le nekaj centimetrov velike lupine školjk in hišice amonitov, izumrlih prednikov današnjih glavonožcev. Više nad plazom so grebeni grajeni iz belih do svetlosivih dolomitov z redkimi fosili, ki so po starosti nekoliko mlajši od spodnjih fosilonosnih plasti.

Plaz Stože ni le zakladnica fosilov. V ogromnih kamnitih blokih sredi plazu lahko opazujemo različne razpoke, zapolnjene s kristali kalcita in dolomita. Kristali kalcita so veliki do dva centimetra in prosojni, čeprav so mnogi že korodirani.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_skupaj_foto_matija_kriznar

Odkriti geološki zakladi izpod Mangarta so dokaz, da narava včasih tudi sama razkrije svoje geološke skrivnosti. Razkriti fosili in minerali so sedaj na ogled vsakomur, ki ga ne žene zgolj želja po osvajanju vrha in si vzame čas tudi za opazovanje žive in nežive narave. Ob tem velja opozorilo, da s seboj v dolino ne smete odnašati ničesar (to je sicer tudi vodilo pravih planincev), le fotografije opazovanih fosilov in mineralov, saj ti ležijo tudi na območju Triglavskega narodnega parka. Seveda pa v primeru zanimivih in večjih najdb fosilov (predvsem vretenčarjev) lahko obvestite službe TPN ali Prirodoslovni muzej Slovenije.

Matija Križnar

Prispevek je objavljen v marčevski številki Planinskega vestnika.


Septembrski Vestnik je tu

Septembrski Vestnik je tu

sobota, 18. september 2021

Septembrska številka Planinskega vestnika ponovno prinaša veliko zanimivega branja. V prvem delu pišemo o državnem odlikovanju red za zasluge, ki ga je iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja Planinski vestnik dobil ob 125-letnici izhajanja, ki smo jo obeležili lansko leto. Svoja mnenja in čestitke so podali tudi številni, ki redno berejo in spremljajo Planinski vestnik skozi čas. V nadaljevanju sledi tema meseca, posvečena štiridesetletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku in še nekaterim drugim obletnicam naših parkov.

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

petek, 18. junij 2021

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Iskanje med novicami