torek, 20. februar 2018, ob 17.45 uriPZS

Drugi letošnji Planinski vestnik je na policah

Dolg uvodni članek v februarski številki Planinskega vestnika je povzetek članka stotnika Bosia iz leta 1823, ki opisuje znano nesrečo vodnika Korošca na Triglavu pri merjenju njegove višine.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Na turno smuko smo se podali v Sekstenske Dolomite, obujamo spomine na Viharnika z Bače (Cveto Kemperle), na prvi zimski vzpon v Čopovem stebru ter na priznanega borovškega vodnika Janeza Pečarja - Bobka. Razmišljamo o plezalski etiki in pišemo o Romanu Benetu, ki je prejel slovensko državljanstvo. Podali smo se na lov na partizanske spomenike, se s cicko prepeljali čez reko Savo, udeležili smo se tekmovanja Mladina in gore, se z dijaki podali čez Pohorje in se udeležili zimske šole gorništva ter srečali medveda.

Pogovarjali smo se z junakom sodobnega prostega plezanja Mauriziem Zanollo - Manolom.

V sredici Z nami na pot smo se tokrat odpravili malo bližje v Julijske Alpe, na znani in priljubljeni Vršič.

Sledijo stalne rubrike: vzgoja, planinčkov kotiček, gore in varnost, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, pisma bralcev, literatura, planinska organizacija, film, Triglavski narodni park, V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku!


 


UVODNIK
Kaj bodo pa ljudje rekli?

TEMA MESECA
Visoka obletnica prve reševalne akcije

SMUČANJE V DOLOMITIH
Turni smuk s pogledom na Tri Cine

SPOMINSKI ZAPISI
Viharniku z Bače v spomin

RAZMIŠLJANJE
O plezalski etiki in strpnosti

INTERVJU
Maurizio Zanollo - Manolo

Z NAMI NA POTI
Pozimi nad Vršičem

OBLETNICA
Pol stoletja prvega zimskega vzpona v Čopovem stebru

VZGOJA
Turna smuka

LOV NA PARTIZANSKE SPOMENIKE
Iskanje in popisovanje dediščine velike vojne

GORSKI VODNIKI
Janez Pečar - Bobek

PLANINČKOV KOTIČEK
Prigode svizca Zvisa

IZPOLNJENE DAVNE ŽELJE
Roman Benet postal slovenski državljan

MLADI NA POHORJU
V objemu pohorskih gozdov

GORNIŠTVO POZIMI
Zimovanje na Zelenici

SREČANJE Z MEDVEDI
Adrenalinski šok

GORE IN VARNOST
V znamenju varnosti pred plazovi

NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
V SPOMIN



 

Kaj bodo pa ljudje rekli?

Berem knjigo Onkraj gore Steva Housa. Navdušuje me v svoji preprostosti in hkrati v svoji resnici, ki je Štef, ki se je kalil v alpinistični šoli APD Kozjak Maribor, ne olepšuje in jasno zapiše, ko naredi napako. A jasno govori tudi o tem, kaj so njegove želje, cilji, hrepenenja in kakšna je njegova vizija, tisto nekaj, kar ga vleče naprej, čemur sledi, in kaj je njegov zakaj. Ne piše o zmagoslavni vznesenosti na vrhovih, ampak o prezeblih udih na neudobnih bivakih, o otečenih organih, zatikajočem kašlju, izpraznjenih črevah, o krutem žrtvovanju in odpovedovanju, o spoznavanju samega sebe, o notranjem bogastvu in minimalizmu, pa o vztrajnosti, prilagajanju in zaupanju, o svojih porazih v življenju in pri plezanju ter o tem, da ko menimo, da smo svoj cilj dosegli, smo ga že izgubili. Pravi takole: "Od vse naše sreče, presoje, naučenih in upoštevanih spoznanj in izkušenj, pridobljenih in izgubljenih višin, telesne pripravljenosti ter spretnosti na koncu ne ostane ničesar ... Tako naši cilji oblikujejo scenarij naših življenj."

Kam nas vodi naša življenjska pot? Čemu sledimo in kam gremo? Si priznamo tihe želje in naredimo zanje vse ali jih skrivamo in se pretvarjamo, da smo brez posebnih želja, ki bi nam dale krila? Čemu se izogibamo, da bi bolje preživeli dan in se izognili morebitni bolečini, ko bi jo na poti k uresničevanju svojih stremenj in vizije morali premagati? Katere stvari tlačimo pod odejo prikritih strasti, da ne bi vznemirili ljudi okoli sebe in morda izstopali iz povprečja? Da ne bi vznemirili ljudi, ki so jim "njihove pasti in puščice samo izgovor, ker jim ne uspe zbrati dovolj poguma, ne uspe jim verjeti vase ali se z vsem srcem posvetiti nenačrtovani prihodnosti," razlog obrekovalcev, ki ne vidijo stalnega razvoja, razkriva Steve.

Današnji trenutek se ne bo ponovil in prav tako se ne bo ponovil začetek novega leta, ko si ljudje tako radi zastavljamo nove cilje. Cilje po bolj aktivnem življenju, po bolj zdravi prehrani in večji disciplini, po večji povezanosti z domačimi, po dopuščanju k temu, po čemer žeja srce ... A življenje se ne vrti v krogu, noben trenutek se ne vrača, ne na isto mesto ne v isti čas. Naše življenje je daljica na premici življenja. Naše življenje ni življenje nikogar drugega. Naše želje naj ne bodo želje koga drugega.
Želim vam vsem skupaj in vsakemu posebej, da bi posegli po smelih ciljih in sledili viziji, ki vas bo dvignila iz postelje, da boste skočili v nov dan z novimi priložnostmi, da boste stopali korak za korakom po vaši in edino vaši poti, na kateri boste rasli, se razvijali in si dopustili biti tisto, kar v resnici ste.

Ne bojmo se napak. V resnici ni napak, so le izkušnje in lekcije, ki nas vodijo k izpolnitvi našega cilja. Napake nas delajo pametnejše, če se iz njih nekaj naučimo. Naredijo nas močnejše in bolj samozavestne. Težke situacije, dogodki, ljudje in zavrnitve so tam samo zato, da nas ponovno usmerijo na pot, ki si jo želimo, pa se ji vedno znova morda izogibamo zaradi nekakšne neskladnosti z družbenimi merili, kaj je normalno in sprejemljivo za okolico. Vse se zgodi z namenom. Stvari se ne dogajajo nam, ampak za nas, da spoznavamo, česa si ne želimo več in po čem stremimo z vsem srcem. Da nam prilivajo olja na ogenj želja in nas podžigajo v naših namerah.

Kdaj nam bo končno jasno, da smo edinstveni, ti, jaz, vsak posameznik? Da takega ni bilo in nikoli več ne bo? Nikar ne hodimo po poti drugih - utrimo novo pot in ji sledimo. Kar imamo in kar lahko svetu damo, je unikatno. Kdaj bomo končno spregledali, da je pomembno le to, kaj mi mislimo o sebi, kako smo zadovoljni, kako se počutimo ob koncu leta, meseca in vsakega dneva? Da šteje le to, ali smo sledili svoji viziji in željam, ali smo jim vsak dan korak bližje, ali smo skrbeli za svoje telo, duha in medsebojne odnose, smo v tem dnevu boljši kot dan poprej ... in da še zdaleč ni
pomembno, češ, kaj bodo pa ljudje rekli. Vedno, karkoli bomo naredili ali mislili, vedno bo približno polovica takšnih, ki nas bodo pri tem podprli ali se vsaj strinjali z nami, in približno olovica takšnih, ki jih naša dejanja ali razmišljanja ne bodo zanimala ali jim bodo nasprotovali.

Prisluhnite srcu, zapišite vizijo, zavzemite se za svoje cilje in ideale, začrtajte pot, bodite ji zvesti s potrpežljivo vztrajnostjo, vedno spoštujte druge, njihova mnenja in dejanja. Pa imejte se radi!

Zdenka Mihelič


PDF Uvodnik in kazalo


Srečno 2026!

Srečno 2026!

sreda, 24. december 2025

Drage bralke in bralci Planinskega vestnika, praznično 130. leto naše revije se tudi zaključuje praznično – z božičem in prihajajočim novim letom, s praznikoma, ki iz nas izvabljata iskrene želje in upanje, da se bodo te tudi uresničile. Iskreno si želimo, da bi z vami praznovali še veliko jubilejev in da bi skupaj napisali še veliko zgodb, predvsem takih s srečnim koncem. Naj letošnji božični večer prinese mir, vonj po cimetu, čaju in piškotih, jutro pa naj vas preseneti s čarobno belino, v katero boste zarisali svoje sledi, ki bodo vodile v novo leto, polno doživetij, vrednih zapisa. Vesel božič in srečno novo leto vam želimo! Uredništvo

Decembrski Planinski vestnik o snežnih plazovih

Decembrski Planinski vestnik o snežnih plazovih

sreda, 17. december 2025

Decembrski Planinski vestnik je tu. Vsebina letošnje zadnje številke Planinskega vestnika je spet zanimiva. Tema meseca je posvečena snežnim plazovom in napotkom za večjo varnost in zmanjšanje tveganja. Verjamem, da se bo tudi vas dotaknil okvir z osmimi točkami z naslovom 'Drži - ne drži: izbrane plazovne modrosti za planinske znalce in telebane'.

Novembrski Planinski vestnik o Brinšku in Visočici

Novembrski Planinski vestnik o Brinšku in Visočici

torek, 18. november 2025

V novembrski številki Planinskega vestnika v temi meseca pišemo o kratki, a bogati življenjski poti alpinista Bogumila Brinška. Brinšek je verjel, da so gore prostor ustvarjalnega duha, ne le fizičnega napora. S svojimi mojstrskimi fotografijami je pokazal, da je mogoče lepoto gora ujeti tudi z umetniškim, ne le dokumentarnim občutkom. Z drenovci je postavil temelje in odprl pot generacijam, ki so začele pisati zgodbo slovenskega alpinizma.

Iskanje med novicami