ponedeljek, 16. december 2019

Decembrski Vestnik o pticah v gorah

Zopet smo tu - decembrska številka Planinskega vestnika je pred vami. Tema meseca so ptice v gorah, ob tem pa najdete še veliko zanimih člankov, tudi iz sveta športnega plezanja, fotonatečaja in pravljic; potepamo se v tujini, z nami na pot pa vas vabimo na različne vrhove po Sloveniji.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Triglavski dom na Kredarici pozimi Nejc Rošer
Tokrat vam besede namenja kar odgovorni urednik Vladimir Habjan:

Že dalj časa sem si želel vodilno temo, kjer bi predstavili ptice gorskega sveta Slovenije. In tu je. Na roko nam je šel poznavalec Tomaž Mihelič, s katerim sva se oktobra na obletnici Tinetovega slovesa nasproti Triglava le dogovorila za članke. Dobro je tole speljal. V nadaljevanju sli kar precej branja. Naš stalni in plodoviti sodelavec Jurij Ravnik je pripravil celo temo o športnem plezanju in letošnjih uspehih, ki smo jo zaradi obilice gradiva razpolovili na december in januar.
 
V tej številki lahko preberete obsežen in zanimiv pogovor s strašno (dobro, se razume) Janjo Garnbret. Drugi intervju je pa bolj gorski, in sicer z Milanom Romihom, ki je nedavno v samozaložbi izdal nov gorniški roman. Ga ravno berem, zato še ne morem komentirati, lahko pa v decembrski številki že preberete recenzijo knjige.
 
V rubriki Z nami na pot so se znašli različni vrhovi naše lepe Slovenije - vabimo vas na Poldanovec, 1299 m, Areh, 1247 m, Vošco, 1737 m, Trupejevo poldne, 1931 m, Maloško poldne, 1828 m, Kresišče, 1839 m, in Goli vrh, 1787 m.
 
Spet se je potrudila Kristina Menih in za malčke spesnila lepo novoletno zgodbico. Posebej opozarjam na odličen pregled zgodovine Planinske založbe Planinske zveze Slovenije oz. založbene dejavnosti še v okvirih SPD (a poznate to kratico?). Štosni so tudi vojaški spomini Lojzeta Budkoviča, ki je služil v gorski enoti. Pa še je za brati, ne morem našteti čisto vsega, saj razumete ... 
 
Na koncu se zahvaljujem vsem, ki nas podpirate. Kot sem zapisal v uvodniku, dokler nas boste podpirali (to pomeni kupovali revijo!), bomo z vami, sicer se bomo poslovili. Te dni sem bral zadnji uvodnik Bojana Korsike, urednika Vzajemne. Revije pač tudi žalostno ukinjajo. Upam, da bo najstarejša revija v Sloveniji, ki še izhaja, zdržala še naprej.
 
Pa srečno in čuvajte se na gorskih poteh!
Vaš urednik Vladimir Habjan


Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

petek, 16. maj 2025

V majski številki Planinskega vestnika izpostavljamo ustvarjalnost Damirja Šantka iz Planinske zveze Hrvaške, ki kar prekipeva od dejavnosti. Aktiven je v raznih odborih in komisijah, piše članke za revijo Hrvatski planinar, piše knjige o svojih gorniških podvigih na visoke in nižje vrhove, poroča o svojih potovanjih po vseh celinah sveta, piše zgodbe za otroke in mlade, se potaplja in o tem je napisal knjige, riše stripe, fotografira, pel in nastopal je z več ansambli, izdal več albumov ... Spoznajte torej nadvse zanimivega človeka in predvsem njegovo ustvarjalnost.

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Iskanje med novicami