nedelja, 16. julij 2017, ob 9.50 uriPZS

Dopust tudi za Planinski vestnik - zadnja številka pred poletnim oddihom

V poletni vročini tudi v gorah marsikdaj pogrešamo osvežujoč hladen piš vetra. Planinski vestnik ga je šel v dvojni poletni številki (vrne se šele septembra) iskat tja kjer ga je vedno dovolj - na kolo, gorsko kolo. Njemu, njegovim zvestim jahačem ter še marsičem je namenjena celotna Tema meseca. Zanimivih vsebin pa tudi na preostalih straneh ne manjka. Upamo si celo trditi, da jih je za ležerno branje v senci obmorskega bora ali visokogorskega macesna celo premalo. Pogovor z osemdesetletnim Tonačem, precej mlajšim Lindičem ter povabilo na alpske štiritisočake so zgolj tri od zanimivih tem letošnjega planinskega poletja. Na branje!

Klikni na fotografijo za povečavo ...
V julijsko-avgustovski številki Planinskega vestnika se vozimo z gorskimi kolesi. Pogled z ene in z druge strani kolesarskega krmila ter dejstvo, da gorsko kolo ostaja in ne odhaja, so predstavili zanimivi pisci.

Anton Sazonov - Tonač letos praznuje 80. rojstni dan, kar je odlična priložnost za pregled njegove gorniške dediščine. Luka Lindič jo za razliko od prvega še piše - Anja Intihar se je z njim pogovarjala o preteklem, sedanjem in prihodnjem plezalnem udejstvovanju. O nevarnostih gorskega sonca nam piše Veronika Hladnik, ki je postala že prava (vremenska) stalnica slovenskega planinskega mesečnika. Nismo pozabili niti na nevarnosti, ki jih povzročajo klopi.

V rubriki Z nami na pot se lahko z Borom Šumrado odpravite na vrhove najvišjih vršacev Alp.

Sledijo stalne rubrike: Vsi moji Triglavi, vzgoja, kolumna, miniatura, novice iz vertikale, novice iz tujine, športnoplezalne novice, pisma bralcev, literatura, planinska organizacija, Slovenski planinski muzej, Triglavski narodni park.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku (ali nahrbtniku)!


UVODNIK
Tudi današnji časi bodo nekoč »dobri stari«
TEMA MESECA
S kolesom v hribe
JUBILEJ
Tonačevih osemdeset
GORE IN LJUDJE
Nesreče in obračuni
OSEMTISOČAKI
Nives Meroi in Roman Benet sklenila himalajski krog
Z NAMI NA POT
Najvišji v Alpah
INTERVJU
Luka Lindič
ALPINISTIČNI PODMLADEK
Tabor v Chamonixu
DOLOMITI
Drama v Zwölferju
HUMORESKA
S slepim potnikom po Škofjeloškem hribovju
VSI MOJI TRIGLAVI
Prvič v enem dnevu gor indol sam na Triglav
INTERVJU
Claudia Schmid
GORSKO REŠEVANJE
Dvajset let od tragične nesreče
ZDRAVJE
En klop nam lahko trajno spremeni življenje
VREME
Z gora se vrnimo brez opeklin
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Pod Storžičem pisano in veselo

NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
ŠPORTNOPLEZALNE
NOVICE
PISMA BRALCEV
PLANINSKA ORGANIZACIJA
 

Tudi današnji časi bodo nekoč »dobri stari«

Ko sta Paula Jesih in Joža Čop leta 1946 preplezala osrednji steber Severne triglavske stene, je mnogo ljudi mislilo, da česa težjega ni mogoče preplezati. Minilo je samo dvajset let, da sta Ante Mahkota in Peter Ščetinin preplezala Obraz Sfinge, kar je bilo v času legendarnih skalašev znanstvena fantastika. Slabih trideset let pozneje sta Miha Kajzelj in Gregor Kresal isto smer preplezala prosto, kar bi verjetno Ščetinin in Mahkota leta 1966 označila za norost. Ali vsaj za neslano šalo. Matterhorn je prvič, ko je na njem stala človeška noga, po težavnem večdnevnem plezanju med sestopom terjal kar štiri smrtne žrtve. 144 let zatem je Ueli Steck nanj priplezal v uri in šestinpetdesetih minutah. Upravičeno si torej lahko postavimo vprašanje, kje bo alpinizem oziroma gorništvo čez dvajset let. Ali kaj bo takrat sploh še štelo za velik dosežek.

Primerno duhu časa je treba upoštevati tudi trende, ki jih ta narekuje. Če so pred pol stoletja gorniki pisali vzvišeno romantične spise o obiskovanju neraziskanih gora, o prelepi planinski cvetani in o prenočevanju med vršaci ter s tem burili domišljijo laičnih bralcev, danes dolga besedila zamenja nekaj stavkov na družbenih omrežjih skupaj s celim morjem bolj ali manj posrečenih fotografij ali celo filmov. Informacije, ki so jih gorniki nekoč lahko dobili samov gorskih kočah ali od tistih, ki so vzpon opravili pred njimi, zdaj ponuja svetovni splet - tudi z razgledi, ki jih na ekrane naših elektronskih igračk pošiljajo vedno bolj izpopolnjene videokamere. Vodničke, nepogrešljive spremljevalce vsakega vzpona, in nujen smisel za orientacijo nadomeščajo naprave GPS, ki nam lahko v vsakem vremenu pokažejo vsaj to, kje smo, če nam že ne pomagajo najti poti. Lesene zagozde so nadomestili metulji različnih velikosti, težke okovane čevlje lahki vodoodporni čevlji ...

Verjetno bodo predvsem starejši bralci ocenili, da se je v tem času izgubil velik del romantike, ki je (bila) za gorništvo tako značilna. Morda to drži, a hkrati se je ob vsem tem pojavil tudi prostor za jasnejši razmislek o tem, kaj v gorah sploh iščemo. Danes lahko na vrhove skoraj vseh naših gora stopi skoraj kdor koli. V tem torej nima smisla iskati ekskluzivnosti. Da bi preplezali smer zares izstopajoče težavnosti, moramo poseči po številkah, ki se bližajo dvomestnim. Enako velja za turno smučanje, ledno plezanje in druge dejavnosti, ki jih izvajamo v gorah. Zakaj torej odhajamo v tako imenovani nekoristni svet? Zakaj sopihamo tja gor (peš, s kolesom, po ferati, plezalni smeri ...) v času, ko nekatera podjetja ponujajo udoben let s helikopterjem na vrh gore in od tam eleganten spust na smučeh v dolino? Ko je največja težava prehrane v kočah le en obrok, primeren za vegetarijance? Morda ravno zdaj živimo v času, ko sta pravilen odnos do gora in iskanje čistega, prvinskega stika z naravo še toliko pomembnejša. Kaj je pravilno in prvinsko, ne bomo razpravljali,

Marta Krejan Čokl

PDF Uvodnik in kazalo


Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami