petek, 25. september 2015, ob 13. uriPZS

Marjeta Keršič Svetel o vlogi Frana Orožna pri slovenskem planinstvu

Knjižnica Laško in Planinsko društvo Laško ob Dnevih evropske kulturne dediščine vabita na domoznansko predavanje Marjete Keršič Svetel z naslovom Vloga Laščana Frana Orožna pri slovenskem planinstvu ter na odprtje razstave 120 let Planinskega vestnika in razstave o Franu Orožnu. V torek, 29. septembra 2015, ob 19. uri v Knjižnici Laško.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Marjeta Keršič Svetel, diplomirana etnologinja, je zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja. Je odlična poznavalka slovenskih gora in planinstva ter nekdanja ustvarjalka priljubljene TV-oddaje Gore in ljudje.
Bila je podpredsednica Mednarodne zveze za varstvo in trajnostni razvoj Alp ter generalna sekretarka slovenske veje Mountain Wilderness – Društva za ohranjanje neokrnjene narave. Med drugim trenutno predava na Višji šoli za turizem v Ljubljani, je članica Komisije za varstvo gorske narave pri PZS, kjer skrbi za strokovno plat izobraževanja, ter sodelavka projekta Spoznavajmo in uživajmo.

Tokratni Dnevi evropske kulturne dediščine bodo v Knjižnici Laško posvečeni Laščanu, geografu in zgodovinarju Franu Orožnu (1853–1912). Učil je na učiteljiščih, napisal nekaj učbenikov in razprav ter prirejal zemljevide in atlase za slovenski jezik.
Osredotočili se bomo na njegovo delovanje v Slovenskem planinskem društvu, ki ga je ustanovil l. 1893 in mu predsedoval do l. 1908. Bil pa je tudi pobudnik izdajanja revije Planinski vestnik, ki je začela izhajati l. 1895.

Marjeta Keršič Svetel bo v svojem predavanju orisala vlogo Frana Orožna pri začetkih slovenskega planinstva kot organizirane dejavnosti, njegove aktivnosti pri Slovenskem planinskem društvu in pri reviji Planinski vestnik. Izpostavila bo takratno dojemanje planinstva, ki je imelo predvsem domoznanski in kulturni, pa tudi zelo močan narodnozavedni značaj.
Temu je sledil Planinski vestnik kot najstarejša slovenska revija, ki nepretrgoma izhaja še danes. Na začetku je vestnik obravnaval tudi strokovne teme s področja geologije, geografije, botanike, etnologije idr.

Za vse našteto gredo številne zasluge prav Franu Orožnu in to velja obujati tudi danes.

Na večeru bo tudi odprtje razstave ob 120-letnici izhajanja Planinskega vestnika, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije, in razstave Knjižnice Laško o Franu Orožnu. Na ogled bosta možni do 20. oktobra 2015.

Poznavalka gora in planinstva Marjeta Keršič Svetel bo skozi predavanje in ob razstavi spomnila na zasluge našega rojaka Frana Orožna pri začetkih organiziranega planinstva na Slovenskem. Orožnova dediščina je pomembna in aktualna v narodnem merilu, še toliko bolj pa bi se je morali zavedati v lokalnem okolju.


Iskreno vabljeni na zanimivo domoznansko predavanje!


Septembrski Vestnik je tu

Septembrski Vestnik je tu

sobota, 18. september 2021

Septembrska številka Planinskega vestnika ponovno prinaša veliko zanimivega branja. V prvem delu pišemo o državnem odlikovanju red za zasluge, ki ga je iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja Planinski vestnik dobil ob 125-letnici izhajanja, ki smo jo obeležili lansko leto. Svoja mnenja in čestitke so podali tudi številni, ki redno berejo in spremljajo Planinski vestnik skozi čas. V nadaljevanju sledi tema meseca, posvečena štiridesetletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku in še nekaterim drugim obletnicam naših parkov.

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

petek, 18. junij 2021

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Iskanje med novicami