petek, 25. september 2015, ob 13. uriPZS

Marjeta Keršič Svetel o vlogi Frana Orožna pri slovenskem planinstvu

Knjižnica Laško in Planinsko društvo Laško ob Dnevih evropske kulturne dediščine vabita na domoznansko predavanje Marjete Keršič Svetel z naslovom Vloga Laščana Frana Orožna pri slovenskem planinstvu ter na odprtje razstave 120 let Planinskega vestnika in razstave o Franu Orožnu. V torek, 29. septembra 2015, ob 19. uri v Knjižnici Laško.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Marjeta Keršič Svetel, diplomirana etnologinja, je zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja. Je odlična poznavalka slovenskih gora in planinstva ter nekdanja ustvarjalka priljubljene TV-oddaje Gore in ljudje.
Bila je podpredsednica Mednarodne zveze za varstvo in trajnostni razvoj Alp ter generalna sekretarka slovenske veje Mountain Wilderness – Društva za ohranjanje neokrnjene narave. Med drugim trenutno predava na Višji šoli za turizem v Ljubljani, je članica Komisije za varstvo gorske narave pri PZS, kjer skrbi za strokovno plat izobraževanja, ter sodelavka projekta Spoznavajmo in uživajmo.

Tokratni Dnevi evropske kulturne dediščine bodo v Knjižnici Laško posvečeni Laščanu, geografu in zgodovinarju Franu Orožnu (1853–1912). Učil je na učiteljiščih, napisal nekaj učbenikov in razprav ter prirejal zemljevide in atlase za slovenski jezik.
Osredotočili se bomo na njegovo delovanje v Slovenskem planinskem društvu, ki ga je ustanovil l. 1893 in mu predsedoval do l. 1908. Bil pa je tudi pobudnik izdajanja revije Planinski vestnik, ki je začela izhajati l. 1895.

Marjeta Keršič Svetel bo v svojem predavanju orisala vlogo Frana Orožna pri začetkih slovenskega planinstva kot organizirane dejavnosti, njegove aktivnosti pri Slovenskem planinskem društvu in pri reviji Planinski vestnik. Izpostavila bo takratno dojemanje planinstva, ki je imelo predvsem domoznanski in kulturni, pa tudi zelo močan narodnozavedni značaj.
Temu je sledil Planinski vestnik kot najstarejša slovenska revija, ki nepretrgoma izhaja še danes. Na začetku je vestnik obravnaval tudi strokovne teme s področja geologije, geografije, botanike, etnologije idr.

Za vse našteto gredo številne zasluge prav Franu Orožnu in to velja obujati tudi danes.

Na večeru bo tudi odprtje razstave ob 120-letnici izhajanja Planinskega vestnika, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije, in razstave Knjižnice Laško o Franu Orožnu. Na ogled bosta možni do 20. oktobra 2015.

Poznavalka gora in planinstva Marjeta Keršič Svetel bo skozi predavanje in ob razstavi spomnila na zasluge našega rojaka Frana Orožna pri začetkih organiziranega planinstva na Slovenskem. Orožnova dediščina je pomembna in aktualna v narodnem merilu, še toliko bolj pa bi se je morali zavedati v lokalnem okolju.


Iskreno vabljeni na zanimivo domoznansko predavanje!


Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje mednarodne planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

sreda, 14. februar 2024

Februarska številka Planinskega vestnika se spominja skupne slovenske-poljske alpinistične odprave iz leta 1978 na Tirič Mir, ki je s 7708 metri najvišji vrh pogorja Hindukuš in hkrati najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, po višini pa triintrideseti na svetu.

Iskanje med novicami