petek, 25. september 2015, ob 13. uriPZS

Marjeta Keršič Svetel o vlogi Frana Orožna pri slovenskem planinstvu

Knjižnica Laško in Planinsko društvo Laško ob Dnevih evropske kulturne dediščine vabita na domoznansko predavanje Marjete Keršič Svetel z naslovom Vloga Laščana Frana Orožna pri slovenskem planinstvu ter na odprtje razstave 120 let Planinskega vestnika in razstave o Franu Orožnu. V torek, 29. septembra 2015, ob 19. uri v Knjižnici Laško.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Marjeta Keršič Svetel, diplomirana etnologinja, je zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja. Je odlična poznavalka slovenskih gora in planinstva ter nekdanja ustvarjalka priljubljene TV-oddaje Gore in ljudje.
Bila je podpredsednica Mednarodne zveze za varstvo in trajnostni razvoj Alp ter generalna sekretarka slovenske veje Mountain Wilderness – Društva za ohranjanje neokrnjene narave. Med drugim trenutno predava na Višji šoli za turizem v Ljubljani, je članica Komisije za varstvo gorske narave pri PZS, kjer skrbi za strokovno plat izobraževanja, ter sodelavka projekta Spoznavajmo in uživajmo.

Tokratni Dnevi evropske kulturne dediščine bodo v Knjižnici Laško posvečeni Laščanu, geografu in zgodovinarju Franu Orožnu (1853–1912). Učil je na učiteljiščih, napisal nekaj učbenikov in razprav ter prirejal zemljevide in atlase za slovenski jezik.
Osredotočili se bomo na njegovo delovanje v Slovenskem planinskem društvu, ki ga je ustanovil l. 1893 in mu predsedoval do l. 1908. Bil pa je tudi pobudnik izdajanja revije Planinski vestnik, ki je začela izhajati l. 1895.

Marjeta Keršič Svetel bo v svojem predavanju orisala vlogo Frana Orožna pri začetkih slovenskega planinstva kot organizirane dejavnosti, njegove aktivnosti pri Slovenskem planinskem društvu in pri reviji Planinski vestnik. Izpostavila bo takratno dojemanje planinstva, ki je imelo predvsem domoznanski in kulturni, pa tudi zelo močan narodnozavedni značaj.
Temu je sledil Planinski vestnik kot najstarejša slovenska revija, ki nepretrgoma izhaja še danes. Na začetku je vestnik obravnaval tudi strokovne teme s področja geologije, geografije, botanike, etnologije idr.

Za vse našteto gredo številne zasluge prav Franu Orožnu in to velja obujati tudi danes.

Na večeru bo tudi odprtje razstave ob 120-letnici izhajanja Planinskega vestnika, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije, in razstave Knjižnice Laško o Franu Orožnu. Na ogled bosta možni do 20. oktobra 2015.

Poznavalka gora in planinstva Marjeta Keršič Svetel bo skozi predavanje in ob razstavi spomnila na zasluge našega rojaka Frana Orožna pri začetkih organiziranega planinstva na Slovenskem. Orožnova dediščina je pomembna in aktualna v narodnem merilu, še toliko bolj pa bi se je morali zavedati v lokalnem okolju.


Iskreno vabljeni na zanimivo domoznansko predavanje!


Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami