petek, 15. maj 2015, ob 11.30 uriPZS

Izšel majski Planinski vestnik

Tema meseca so mladi in najmlajši v gorah. Pogovarjali smo se pa z Marinko Pertot, tržaško Bloudkovo nagrajenko. Preberete lahko tudi o različnih gorskih potepanjih – pisci so se odpravili na tuja pota Korzike in Makedonije, o domačih poteh pa tokrat pišemo predvsem o tistih nad dolino Soče. Objavljamo tudi test nizkih pohodnih čevljev, spoznate pa lahko tudi nekaj več o plezalnih vrveh. Pa še kaj bi se našlo ... skratka, več kot dovolj razlogov, da si privoščite majsko številko Planinskega vestnika.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
O strpnosti (uvodnik, op. p.)

Malce zdravega razuma, malce strpnosti, malo humorja -
kako prijetno bi se potem dalo živeti na tem našem planetu.

W. S. Maugham

"Ah, neka kura, ki se ne zna vozit' s kolesom," sem ujela opazko na svoj račun, ko sem s potovalno hitrostjo prehitela gospodično, ki je enoročno (v drugi je namreč imela prenosni telefon) in ne preveč spretno skušala speljati z mesta, ko se je na semaforju prižgala zelena. Če bi se nama zaradi njenega opletanja sem in tja zgodil trk, verjamem, da bi bila deležna še kakšnega komplimenta od nje. Tako pa sem se, ko sem se uspešno izognila bližnjemu srečanju, le nasmehnila in pomislila, kako prav mi bo ta dogodek prišel za uvod v uvodnik o strpnosti med pešci in kolesarji, temi, ki je tudi v planinskih krogih na trenutke zelo vroča. Glede na to, da je malo manjkalo, da bi me nekega popoldneva med prijetnim spomladanskim izletom v Polhograjskih dolomitih v slabi uri na balanco nabili trije kolesarji, ki se jim je v dolino mudilo, kot da jim gre za življenje, ni nič čudnega, da se strasti hitro razgrejejo. Resda sem hodila po poti, ki danes počasi postaja (pre)vozna cesta, po kateri se domačini pripeljejo do svoje hiše na idilični samotni ravnici, a hkrati je to tudi markirana planinska pot. In če ti izza ovinka za hrbet butne dirjajoči kolesar, ki očitno ne predvideva, da bi lahko koga srečal (oziroma mu za to očitno ni mar) in ki ne zmanjša hitrosti, niti ko te zagleda, zares ni prijeten občutek.

Uporabnikov gorskega prostora je vse več in vsak v njem rad išče nekaj zase - verjamem, da tisto, kar mu bogati vsakdanje življenje. Množičnost s seboj prinaša določene posledice, tako za naravo kot tudi za družbo. Tokrat bomo kljub perečim naravovarstvenim vprašanjem naravo pustili ob strani in se posvetili družbi, ki jo čaka izziv - uvajanje kulture sobivanja v prostoru, kamor se načeloma hodimo sproščat, vsak na svoj način. Prvo lekcijo umetnosti sobivanja bi nemara morali posvetiti strpnosti. Ko bodo dosedanji "tradicionalno večinski" uporabniki gorskega sveta sprejeli dejstvo, da bodo na svojih poteh v vedno večji meri srečevali tudi pripadnike drugih "kast", hkrati pa se bodo ti začeli zavedati, da na svojem novem poligonu niso sami in da prihajajo na teren, nad katerim so dolga leta imeli monopol po večini pohodniki, bomo na dobri poti. Zavedanje, da si "nekoristnega" sveta ni mogoče lastiti za en sam namen, je pomemben prvi korak. Nadgradnja tega, ki bo bržkone odločilno pripomogla k duševnemu ravnovesju na gorskih poteh, pa je stvar osebne kulture, spoštovanja do souporabnikov skupnega prostora. Sumim, da je to trši oreh, a vendarle ne tak, ki se ga ne bi dalo streti. Ključnega pomena bosta vzgoja in izobraževanje, tako v krogu družine, če govorimo o splošni kulturi, kot v okviru društev, ki bodo vzgajala nove generacije, ki bodo zahajale v gorski svet, bodisi peš, s kolesom ali kako drugače. 
 
Da ne bo pomote: nisem proti kolesarjem v gorah, tudi sama se v okviru svojih (z)možnosti rada razgledujem s kakšnega vrha, na katerega sem pribrcala s pritiskanjem na pedala, dasiravno v zadnjih letih to počnem v znatno manjši meri kot nekoč. Poskusimo upoštevati preprosto načelo, da ne počnemo tistega, kar ne želimo, da bi drugi storili nam. In kljub temu, da je to zahtevna naloga, se poskusimo kdaj postaviti v kožo drugega in sveta ne meriti preveč po sebi. Upam, da bo naslednjič, ko bom hodila po kakšni vsesplošno priljubljeni planinski poti, srečanje s kolesarji prijaznejše. Pričakujem pritisk na zavoro ali vsaj pravočasno zvočno opozorilo, da se bliža nekdo, ki zaradi zamude na večerjo ali na zmenek ne misli zmanjšati hitrosti samo zaradi mene.

Mateja Pate

PDF Uvodnik in kazalo (1,2 MB)


Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami