Obišči našo
Facebook stran
Revija za ljubitelje gora že od leta 1895
Skupina Mrzle gore
Mrzla gora je eden pomembnejših vrhov v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki pa ne leži v glavnem grebenu. Je odmaknjena in težko dostopna gora s skromnejšim obiskom kot višji in bolj popularni sosedje. Največ planincev se na Mrzlo goro vzpne po zahodnem grebenu, pristop iz Matkovega kota pa je priljubljen predvsem v pozni pomladi in zgodnjem poletju, ko lahko po dobrih zimah opazujemo naravno znamenitost Matkov škaf. Pristop je tehnično zahteven in sodi med najzahtevnejše v tem gorstvu. Z vrha Mrzle gore se naužijemo čudovitega razgleda na severne stene vrhov glavnega grebena Kamniško-Savinjskih Alp ter okolice.
Menina planina
Več virov navaja, da je Menina planina (ali krajše Menina), ki spada h Kamniško-Savinjskim Alpam, prostrana, kraška, deloma z gozdom porasla planota, s širino okoli 5 kilometrov in dolžino okoli 10 kilometrov. Najvišji vrh Vivodnik, na katerem je razgledni stolp, komajda presega višino 1500 metrov (1508 m), sicer pa planota leži na nadmorski višini med 1200 in 1500 metri.
Po Tržaško-Komenskem Krasu
Tržaško-Komenski Kras je dostikrat imenovan kar Kras. Kras z malo začetnico pa je zaradi Krasa postal splošni svetovno uveljavljeni izraz za take vrste pokrajino.
Kamenje, bori, nizki hrasti, brinje, grmovje - vse prebičano od burje, v zavetjih pa rdeča kraška prst, ki skozi trte nazadnje iztisne svojo barvo v kraški teran. A Kraševci ne znajo brez burje. Pesnik Srečko Kosovel, doma iz Tomaja na Krasu, se je izrazil takole: »Prišel sem na Kras in ozdravel. Prepihan, suh in zdrav zrak, jasnina čistega neba, vonji smolnatih borovcev - človek zadiha s polnimi pljuči.«
© 2024 Planinski vestnik ISSN 0350-4344, Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.