Revija za ljubitelje gora že od leta 1895, foto: Vladimir Habjan

MAREC 2017

arhiv_naslovnice_2017_03_3307 Zima počasi prehaja v pomlad, snežne strmine bo zamenjala suha stena, v Planinskem vestniku pa smo se v temi meseca marčne izdaje ozrli nazaj, na turno smučanje nekoč, pred več desetletji.
Dolomiti nas že počasi vabijo, da se tja odpravimo za nosom, narodni park Ecrins lahko prečimo v enem tednu, pozabljene stezice nad Trento pa nas bodo kmalu zvabile, da jih obiščemo. V branje ponujamo še nekaj mrzlega ledu in plezanje slapov v Kanadi, analizo reševalnega dela GRZS v letu 2016, kratek opis življenja in dela avstrijskega alpinista in gosta 11. gorniškega festivala v Ljubljani Roberta Schauerja, spomine na tečaj za planinske mentorje v Bavšici, ...

Za vas smo se pogovarjali s francosko plezalko Caroline Ciavaldini, z letošnjim osemdesetletnikom Tonetom Škarjo in stalno sodelavko revije Petro Zupet.
V rubriki Z nami na pot se tokrat podajamo v zahodne Karavanke, na bele strmine nad Srednjim vrhom.

Sledijo stalne rubrike: družinska zgodba, kolumna, nasvet, geo izlet, miniatura, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija, novice, Slovenski planinski muzej, Triglavski narodni park.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku!

Kazalo                          


Vsebina - Članki

S PIONIRJI TURNEGA SMUČANJA 4
Kje so nedolžne bele strmine? Nostalgija v belem. Dejan Ogrinec
Tako smo začeli. Turna smuka nekoč. Rado Kočevar
Iz spominov planinca. Samotna Korošica. Srečo Klemenc
KOLUMNA 16
Planinska etika. Marijan Lačen
INTERVJU 17
Morska deklica v granitu Grand Capucina. Caroline Ciavaldini. Martina Čufar Potard
DOLOMITI 22
Teden presežkov naravnih lepot. V Dolomite za nosom. Anita Krivec
KOLUMNA 28
Kdaj, če ne zdaj. Zdenka Mihelič
JUBILEJ 30
Barasab. Ob osemdesetletnici Toneta Škarje. Damijan Meško
INTERVJU 32
Vidim sled, po kateri sem hodil. Tone Škarja, 80 let. Vladimir Habjan
Z NAMI NA POT 35
Kratke, a sladke. Turno smučanje v zahodnih Karavankah. Mojca Stritar Kučuk
OPISI 39
Vošca. Mojca Stritar Kučuk
Trupejevo poldne. Mojca Stritar Kučuk
Dovška Baba. Mojca Stritar Kučuk
Veliki vrh v Struški. Mojca Stritar Kučuk
VISOKA DAUPHINEJA 43
Teden prečenja na smučeh. Narodni park Ecrins. Breda Pirc
PLANINSKA DOŽIVETJA 50
Stezosledec z osme rejde. Po pozabljenih stezicah nad Trento. Mira in Miran Hladnik
PLEZANJE V KANADI 53
Lovki na slapove. Raziskovanje lednih slapov na drugi strani luže. Marija Jeglič
DRUŽINSKA ZGODBA 56
Že pred rojstvom na očaku. Vsi moji Triglavi. Samo Rugelj
GORSKO REŠEVANJE 58
Veliko intervencij. Delo GRZS v letu 2016. Irena Mušič Habjan
NASVET 62
Pasivna zaščita pred podhladitvijo. Kaj je dobro vedeti o astronavstski foliji. Damjan Slabe
FILMSKI FESTIVAL 64
Tretji človek Roberta Schauerja. Od Rote Wanda do Gašerbruma IV. Mire Steinbuch
GORSKO CVETJE 66
Roža, ki dvigne srčni utrip. Velecvetni popon. Ivan Premrl
UTRINEK IZ PRETEKLOSTI 68
Svojevrsten jubilej. Srečko Pungartnik
GEO IZLET 70
Kaj je črnega na Črni prsti? Boštjan Rožič, Petra Žvab Rožič
PORTRET 71
Predstavitev stalnih sodelavcev revije. Pisati o svojem hobiju. Petra Zupet
MINIATURA 72
Smetarji v Himalaji. Jani Bele
NOVICE IZ VERTIKALE 73
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 74
LITERATURA 75
PLANINSKA ORGANIZACIJA 77
NOVICE 79
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 79
TRIGLAVSKI NARODNI PARK 80


Uvodnik 

Kam gre smeh


"Otroci se zasmejejo približno stokrat na dan, odrasli pa le še kakih petnajstkrat. Nekje vmes nas smeh mine, pravi raziskava. Starostniki niso obravnavani kot posebna kategorija, toda iz lastnih izkušenj bi rekel, da se padajoča smejalna krivulja z naraščajočo starostjo nadaljuje. So pa seveda velike medsebojne razlike. Zadnje dni sem malo opazoval po domu, in od tistih, ki jih redno videvam, se jih pet že tri dni ni zasmejalo. Druga skrajnost so štiri dame, ki se zelo pogosto smejejo. Tako pogosto in za take malenkosti, da ti začnejo parati živce, ko postaneš pozoren. /... / Zdaj skušam šteti, kolikokrat se sam zasmejem. Bilanca po eni uri čajanke in eni uri biljarda: trikrat sem se zasmejal (na glas) in zbral nekje med deset in petnajst nasmeškov. Ni slabo." Odlomek iz trpko hudomušne knjige Skriti dnevnik Hendrika Groena, starega 83 in 1, Jadrana Krta za tretje življenjsko obdobje, ne bi mogel biti boljši uvod v razglabljanje o tem, kar me gloda že nekaj časa - namreč tisto, da nas nekje vmes smeh mine. Kar sem seveda opazila tudi sama.
Nekoč sem bila del "sila vesele alpinistične druščine", kakor je plezalsko klapo v uvodnem predavanju alpinistične šole, v katero sem se vpisala kot še ne polnoletna najstnica, označil njen vodja. Ne vem, zakaj sem si to njegovo izjavo zapomnila, morda je zvenela kot mikavna obljuba zabavnih dogodivščin med plezalnimi polbogovi, do katerih smo nekateri gušterji vsaj na začetku gojili strahospoštovanje. Če me spomin ne vara, je v mojih plezalnih dnevnikih nekje res zapisan stavek, ki izraža silno navdušenje nad sproščenim ozračjem v alpinistični sredini. Smejali smo se, tako se mi vsaj zdi danes, zares veliko, saj se je vedno našel kakšen zabavljač, ki je z iskrivimi dovtipi držal pokonci celo družbo in skrbel za prešerno vzdušje.
Alpinistične kroge sem, ko me je življenje utirilo v davkoplačevalske vode in mi namenilo še vrsto drugih vlog, postopoma zapustila, in zdi se, kakor da je z oddaljevanjem od dolgoletnega načina življenja počasi med prsti polzela tudi njegova sproščena in smeha polna plat. Saj ne, da bi poslej hodila po svetu le z mrkim obrazom, a vseeno sem sčasoma malce pretresena ugotovila, da se nekam sumljivo hitro najdem v naslednjih rimah izpod peresa Mi2 (no, ne ravno kot muza ...): Moje muze, dobre muze, / kam ste se izgubile, / ste se čisto polenile, / ste pod težo se zlomile? So vas leta poredila, / so vam deca sok izpila, / dedci polomili krila, / vas posoda je pomila? Na to je skoraj odveč vprašati Kje so iskrice v očeh? Kam izginil je vaš smeh? ...
Smeh torej z leti očitno postaja redka dobrina. Ne gre misliti, da na določeni točki življenja ne znamo več razpotegniti obraza v nasmeh ali nimamo več razloga za smeh, bolj se dozdeva, kakor da se v vrtincu tisočerih vsakodnevnih obveznosti sploh nimamo časa več toliko smejati. Če je smeh pol zdravja, potem se nam slabo piše.
Kdaj ste se nazadnje od srca nasmejali? Vesela sem, da se vsaj občasno dobimo z nekaj velikimi šaljivci, ki tako rutinirano duhovičijo, da jim srednje nadarjeni "humoristi" ne sežemo niti do gležnjev. Kar tekmujejo med seboj, kdo bo prej razdrl naslednjo močno. Vedno uživam v njihovi družbi, kajti smeh do bolečih trebušnih mišic, solz in pojemajoče sape je zagotovljen. Poznam pa tudi nekaj ljudi, ki se skoraj vedno smejejo na tak način. In čeprav so s tem blizu kategoriji tistih štirih dam iz uvoda, jim na neki način zavidam njihov bučni smeh za skoraj vsako malenkost. Še vedno bolje to kot pa štetje nasmeškov ... Čeprav - naj me vrag, če ne bom tudi sama kdaj naredila take statistike ...

Mateja Pate

 

pvkazalo_275

pzs_znak_450

PV V ODDAJI GORSKE SLEDI
115 let PV v prilogi KULT
Predstavitev Planinskega vestnika

Medijsko praznovanje s Planinskim vestnikom na spletni strani PZS  ...
S Slovenskim planinskim muzejem beremo  Planinski vestnik.

120_let_638

 

 

 

 

 

Obvestila

15. 2. 2017

Obvestilo bralcem

Po januarski prenovi revije smo prejeli nekaj vaših pisem, v katerih ste nam sporočili mnenja o njej in predloge izboljšave, za kar se vam zahvaljujemo. Morali smo počakati na prvo številko, da smo lahko
ocenili rezultat oblikovne prenove. Na podlagi ugotovitev smo sprejeli potrebne korekcije in nekaj izboljšav je upoštevanih že v tej številki. Nekateri ste omenili, da imate težave pri branju zaradi premajhnih
črk. Naj povemo, da so bile črke v januarski številki večje kot prej, spremenjena pa je bila vrsta pisave, in sicer je bila ponekod tanjša. Črke smo v tej številki malce povečali in na barvni podlagi, kjer so bile v januarski številki težje berljive, še okrepili. Vabimo vas, da nam svoja mnenja sporočate še naprej.
Želimo vam prijetno branje!

Uredništvo

15. 2. 2017

Spoštovani naročniki Planinskega vestnika,

tej številki prilagamo položnico za plačilo letne naročnine na revijo. Položnice so bile izdane na podlagi podatkov iz Naveze, osrednje evidence članstva.
Če opazite kakršne koli nepravilnosti, nam, prosimo, pišite na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9, 1000 Ljubljana, s pripisom Za Planinski vestnik, ali na el. naslov: hedvika.petkovsek@pzs.si.

19. 2. 2016

Objavljamo LETNO KAZALO 2015.


PLANINSKI VESTNIK LAHKO NAROČITE NA
BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI.

080_18_93_1110

 

 



   
 

Planinski vestnik ISSN 0350-4344
© Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.