Uredniški odbor
| Vladimir Habjan je od leta 2001 odgovorni urednik Planinskega vestnika. Slovenski planinski pisec, urednik, novinar in fotograf, * 18. maj 1957, Ljubljana. Po izobrazbi sociolog, se udejstvuje kot vodnik Planinske,zveze alpinist, gorski reševalec, publicist in fotograf. Specializiral se je za neoznačen, manj znan gorski svet in brezpotja. Že v Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani je urejal šolsko glasilo Solzice. Od leta 1994 je v časnikih in revijah Slovenec, Turist, Delo Reportaže, Delo in Dom, Nedelo, Fit, Naš Stik, Gea, Planinski vestnik, Grif, Sokol objavil več kot 300 člankov s planinsko tematiko. Za prilogo revije Gea je 1999 pripravil priročnik Gorništvo. V obdobju 1995-96 je bil urednik planinsko-alpinistične rubrike v reviji Turist. Od leta 2001 odgovorni urednik Planinskega vestnika. Od leta 2017 je urednik Planinske založbe (krajši čas tudi leta 2013). V Elesu je bil do leta 2007 zaposlen kot informatik, od leta 2007 do 2023 pa je bil novinar revije elektrogospodarstva in spletnega portala Naš stik. Knjige:
|
|
| Emil Pevec je tehnični urednik Planinskega vestnika. Od nekdaj mu je bilo všeč novinarsko delo, zato je z veseljem sodeloval pri oživitvi trzinskega krajevnega glasila Odsev in bil njegov tehnični urednik od konca leta 1996 do leta 2005. V letih 1998-2006 je bil glavni urednik tedaj po nekaterih ocenah najboljšega planinskega društvenega glasila Ongrčki, ki je predvsem z intervjuji z najboljšimi slovenskimi alpinisti močno presegali običajno društveno glasilo. V istem obdobju je bil organizator ok. 25 predavanj - vse z željo, da se v Trzinu spet bolj prebudi planinsko idejo. Precej izkušenj ima z delom z mladimi planinci. Leta 1987 se je udeležil tečaja za mladinske planinske vodnike v Bavšici. Je vodnik PZS kategorij A in B (strokovni delavec v športu 2). Od leta 1988 do 2007 je vodil planinski krožek na OŠ Trzin. Leta 1992 je s prijatelji zopet pričel pripravljati 9-dnevne poletne mladinske planinske tabore, katere je do leta 2007 tudi vodil. Od leta 1993 do 2007 je vsako leto vodil vsaj eno ekipo osnovnošolcev na državnem tekmovanju "Mladina in gore" in se z njimi trikrat veselil naslova državnih prvakov. Od leta 2002 je predsednik PD Onger Trzin. Od leta 1995 do 1998 je bil član UO MK PZS, od leta 1998 do 2000 je vodil Založniški odbor MK PZS, kasneje pa je bil njegov član. Uredil in oblikoval je pesmarico "Gorniška 1" (2001, 2008, 2010, 2013). Oblikoval je knjige "Mentorji planinskih skupin" (2001), Planinski tabori (2002), Planinska orientacijska tekmovanja (2002), Priročnik za markaciste (2002, 2007), knjižice "Mladinska komisija v letu ..." (od leta 1998 do 2005) ter knjižice za letno in zimsko izpopolnjevanje vodnikov PZS (od leta 2000 do 2008). Pripravil je (v okviru MK PZS) seminar za urednike društvenih glasil (20. 10. 2001). Kot amaterski fotograf je sodeloval pri koledarjih PZS. Pripravil je zasnovo prvih domačih spletnih strani MK PZS. Občasno sodeluje pri radijskih oddajah (npr. Nastavi tazadnjo! Planinski krst - čudovito čudna ceremonija obiskovalcev gora). Po koncu leta 2001, ko je prevzel delo tehničnega urednika Planinskega vestnika, se je osredinil predvsem na delo pri tem mediju, zaradi izkušenj, ki jih je pridobil v tem času, pa je leta 2020 prevzel še delo tehničnega urednika pri Planinski založbi. |
|
| Mateja Pate je članica uredništva Planinskega vestnika od leta 2003. V tem času je urejala različne rubrike (Alpinizem, Naša smer, Novice iz vertikale, Zdravje, Kolumna, Planinčkov kotiček, Vzgoja, Športnoplezalne novice). Prispevke z gorniško tematiko, katerih se je nabralo več kot 220, je najprej objavljala v revijah Tabor in Alpinistični razgledi, nato pa revijah Grif, i-Gore in Planinski vestnik. Objavljala je tudi v glasilu Rodu sivega volka (Prepih), glasilu študentov Veterinarske fakultete (Ructus), časopisih Gora, Lokalne Ajdovščina in na spletišču Burjač. Kot doktorica veterinarskih znanosti je objavila vrsto strokovnih in znanstvenih člankov v domačih in tujih revijah s področja veterinarske mikrobiologije. Prve uredniške izkušnje je pridobila pri sodelovanju z uredniškim odborom revij Alpinistični razgledi in Grif. Uredila je dva zbornika Alpinističnega odseka Rašica, Prvih petindvajset (2002) in Šest krat pet let (2007). Od leta 2020 kot urednica sodeluje tudi s Planinsko založbo; doslej je uredila dve publikaciji - Nove dogodivščine v Pravljičariji (2020) in Osnove planinstva (2022). Za monografijo Sodobne metode v psihoterapiji in energijski medicini (2022) je napisala poglavje o metodi Feldenkrais. |
|
| Irena Mušič Habjan doktorica kemijskih znanosti, je od leta 2008 članica uredniškega odbora Planinskega vestnika, zadolžena za rubrike Z nami na pot, GRS in V spomin. Je alpinistka in (prva) gorska reševalka z izpitom društva GRS Kamnik ter gorniška publicistka. S svojega poklicnega področja je objavila več znanstvenih člankov, skupaj z Vladimirjem Habjanom pa je soavtorica vodnikov Tržič (Planinska založba, 2006), Karavanke (Sidarta, 2007), Alpe brez meja (Sidarta, 2017) in Karnijske Alpe (Planinska založba, 2023) ter avtorica vodnika Jezersko (Planinska založba, 2009). Je glavna urednica knjig Želja pomagati (GRS Kamnik, 2012), Gore nosimo v srcih (GRS Kamnik, 2022) in knjige Kot vrv, ki nas povezuje (GRZS, 2024). Je tudi sourednica zbornika Korak za korakom do stodvajsetih let (PD Kamnik, 2013), planinsko-zgodovinskega vodnika Po poteh XIV. divizije (Planinska založba, 2022), zbornika Sto trideset let močne tradicije (PD Kamnik, 2023) ter Slovenska Istra (Planinska založba, 2025), urednica planinskih vodnikov Dolina Soče - Bovško (Planinska založba, 2017), Dolomiti po dolgem in počez (Planinska založba, 2019), Najvišji vrhovi evropskih držav (Planinska založba, 2021) in Julijske Alpe, Zahodno od Soče in Pišnice (Planinska založba, 2022). Skupaj z Dušico Kunaver je avtorica družinsko izletniškega vodnika Po poteh ljudskih pripovedi (Planinska založba, 2021). Kot urednica deluje tudi v Planinski založbi. |
|
| Dušan Škodič je tehnolog poštnega prometa, od leta 2011 član uredništva Planinskega vestnika, leto prej pa zunanji sodelavec uredništva Planinskega vestnika. Na planinskem področju ima opravljene tečaje za markacista, gorskega stražarja, vodnika in inštruktorja planinske vzgoje. Za Planinski vestnik piše od leta 1994, predvsem leposlovje in literarizirane zgodovinske teme, je tudi urednik za planinsko zgodovino. Pisal je za Sodobnost, Poštne razglede, Idrijske razglede ter revije Lovec in Za srce, uspešno je sodeloval na več literarnih natečajih. Je avtor romana Devet dni v avgustu (VED, 2005), zbirke zgodovinskih zgodb po resničnih dogodkih Ljudje v gorah (Planinska založba, 2016), zbirke zabavnih planinskih zgodb Smeh z gora (Planinska založba, 2020), zgodovinsko-planinskega vodnika Meja na razvodnici (Planinska založba, 2021) in zgodovinskega dela o začetkih organiziranega planinstva v času SPD, Triglav je naš (Planinska založba, 2023). Uredil je knjigo Petra Mucka, Spomini starega alpinista (Planinska založba, 2023). Za radio Dur je posnel 45 avtorskih oddaj s planinsko tematiko (Nad meglo). Druga dela: - Nevidna pot na Ribežne: zbornik ob jubileju Stanka Klinarja. Znanstvena založba Filozofske fakultete (Ljubljana, 2018) - Določitev meje na Triglavu in vojašnica Morbegna. Znanstvena monografija Triglav 240 (Ljubljana, Založba ZRC, 2018). |
|
| Marta Krejan Čokl je profesorica slovenščine in filozofije. V svojem pisanju rada daje priložnost tistemu, kar pogosto ostaja skrito. Naj gre za intervjuje ali teme meseca, kolumne ali uvodnike, vedno išče stvari, ki se jih da videti z različnih vidikov in jih povedati tako, da jih lahko vsak razume, kakor hoče. Kot lektorica posveča veliko skrb pristni, čisti slovenski besedi, kar je eno izmed temeljnih poslanstev Planinskega vestnika. Kot alpinistka inštruktorica išče izzive v podobnem svetu, kakršnega najraje opisuje - v na videz ostrem in nevarnem, a v resnici domačem in prijetnem, če mu le dovoliš, da ostane tak, kakršen je. To si članica UO Planinskega vestnika ali Gozdna, kakor jo kličejo kolegi alpinisti iz AK Ravne na Koroškem, želi tudi zase, ostati takšna, kakršno poznajo bralci. Zato, da bi se vedno naučila kaj novega. Je urednica mesečnika Viharnik, trenutno edine koroške revije z več kot petdesetletno tradicijo, in profesorica slovenščine v Srednji šoli za fotografijo in oblikovanje Ljubljana. V Viharniku že od leta 2002 objavlja različne prispevke in ga lektorira, ureja pa od leta 2010. S Planinskim vestnikom je sprva sodelovala kot avtorica prispevkov z alpinistično tematiko, od leta 2007 kot lektorica, čez štiri leta pa je prevzela skrb za prispevke o alpinizmu in športnem plezanju ter za leposlovje. Sodeluje tudi s Planinsko založbo, in sicer kot lektorica ali urednica, ureja in lektorira pa tudi različne knjige, kataloge, biltene in podobno z drugih področij. |
|
| Zdenka Mihelič je profesorica matematike in fizike, vendar ni nikoli poučevala. Že med študijem so jo povabili v novinarske vode in planinsko-vodniško dejavnost. V Planinskem vestniku pokriva dejavnosti Planinske zveze Slovenije, planinskih koč in narave, sodeluje z mediji za predstavitev tekoče številke Planinskega vestnika ter ureja Vestnikovo spletno stran. Na Radiu Univox pripravlja in ureja oddajo Čez hribe in doline, ki je na sporedu vsak tretji četrtek v mesecu, v Mestni knjižnici Ljubljana - Knjižnici Otona Župančiča vodi pogovorne gorniške večere z avtorji novih planinskih vodnikov ali z zanimivimi gorniškimi osebnostmi, prav tako v drugih knjižnicah po Sloveniji. Večkrat jo povabijo tudi, da pripravi predavanja o gorniških tematikah, za lokalni časopis Rešeto pa piše rubriko Vzponi in sestopi. Z veseljem vzame v roke tudi fotoaparat in lovi trenutke in lepote gora. Je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, udejstvuje se tudi na prostovoljnem področju planinstva, je aktivna članica PD Ribnica in PD Kamnik, vodnica PZS kategorij A, B in D, in strokovna delavka v športu 2. Štiri leta (2010-2014) je bila predstavnica za javnost pri Planinski zvezi Slovenije. |
|
| Mire Steinbuch je grafik - offset tiskar, in predmetni učitelj angleščine ter srbohrvaščine, vendar ni nikoli poučeval. Delal je kot tiskar, računalniški programer-organizator, novinar in prevajalec. Objavljal je v revijah Alpinistični razgledi, Grif, Gea in Magazin. Prevedel je tri knjige z gorniško tematiko, Nevarna igra (Deep Play) Paula Pritcharda, Pogled z Monte Visa (In Monte Viso's Horizon) Willa McLewina in Iskalci svobode (Freedom Climbers) Bernadette McDonald. Prevedel je predgovor Reinholda Messnerja v knjigi Vikija Grošlja Mojih 33 odprav. V angleščino je prevedel vodnik Vikija Grošlja Krona Slovenije - The Crown of Slovenia. Je urednik izbirnega vodnika V zasnežene gore Gorazda Goriška. Je vnet ljubiteljski fotograf. Kot član foto-skupine Moste je razstavljal na klubskih in samostojnih razstavah. Pleza od leta 1986. Najprej je bil dolgoletni občasni sodelavec Planinskega vestnika, nato je postal zunanji sodelavec, od marca 2013 je član uredniškega odbora, zadolžen za intervjuje in literaturo. Za prilogo PV je napisal Angleško-slovenski plezalski slovarček, Vodniček po Korziki in Vodniček po Nacionalnem parku Paklenica. |
|
| Tina Leskošek je diplomirana biologinja, je od leta 2013 članica uredništva Planinskega vestnika, že od leta 2010 pa je sodelovala kot zunanja sodelavka. Je alpinistična inštruktorica in članica Alpinističnega odseka Rašica. Pri Planinskem vestniku je zadolžena za področje naravovarstva. |