sreda, 21. marec 2018, ob 15. uriPZS

Razkriti geološki zakladi plazu Stože

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_foto_matija_kriznar__3_

Ob planinski stezi, ki vodi do Male Ruše in okoliških vrhov, je tok plazu odložil neverjetno pestro zbirko fosilov, ki jih drugače lahko opazujemo tudi više ob stezi. Kamnine, v katerih najdemo fosile, so temnosivi apnenci in rjavosivi glinavci, ki so nastajali v mirnem in plitvem morju pred približno 225 milijoni let (obdobje zgornjega triasa). Na naravno preperelih površinah apnenčevih plošč lahko s prostim očesom opazujemo drobne školjke in polže, medtem ko ponekod prevladujejo ostanki bodic in koron morskih ježkov. Dokaj redki so ostanki triasnih vretenčarjev (predvsem rib), ki so za seboj pustili zobčke ali posamezne koščice. Na navaljenem robu plazu so med omenjenimi ploščami prisotni tudi večji bloki sivih apnencev. V tej kamnini je vrstna pestrost fosilov manjša, saj vsebujejo večinoma le nekaj centimetrov velike lupine školjk in hišice amonitov, izumrlih prednikov današnjih glavonožcev. Više nad plazom so grebeni grajeni iz belih do svetlosivih dolomitov z redkimi fosili, ki so po starosti nekoliko mlajši od spodnjih fosilonosnih plasti.

Plaz Stože ni le zakladnica fosilov. V ogromnih kamnitih blokih sredi plazu lahko opazujemo različne razpoke, zapolnjene s kristali kalcita in dolomita. Kristali kalcita so veliki do dva centimetra in prosojni, čeprav so mnogi že korodirani.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_skupaj_foto_matija_kriznar

Odkriti geološki zakladi izpod Mangarta so dokaz, da narava včasih tudi sama razkrije svoje geološke skrivnosti. Razkriti fosili in minerali so sedaj na ogled vsakomur, ki ga ne žene zgolj želja po osvajanju vrha in si vzame čas tudi za opazovanje žive in nežive narave. Ob tem velja opozorilo, da s seboj v dolino ne smete odnašati ničesar (to je sicer tudi vodilo pravih planincev), le fotografije opazovanih fosilov in mineralov, saj ti ležijo tudi na območju Triglavskega narodnega parka. Seveda pa v primeru zanimivih in večjih najdb fosilov (predvsem vretenčarjev) lahko obvestite službe TPN ali Prirodoslovni muzej Slovenije.

Matija Križnar

Prispevek je objavljen v marčevski številki Planinskega vestnika.


Junijski Vestnik: Z otroki v gore

Junijski Vestnik: Z otroki v gore

sreda, 17. junij 2026

Junijska tema meseca je Z otroki v gore. Tudi o tem, kaj to pomeni, kako organizirati in pripraviti skupne izlete z otrokom od zibke dalje, kako se spremeni dinamika planinske družine z rojstvom otroka in kako dragoceno je skupno preživljanje časa v hribih, saj gre med drugim tudi za skupno doživljanje narave. Objavljamo tudi praktičen primer izleta z otroki. Prvi intervju je v sklopu teme meseca z Urško Petek, avtorico novega priročnika z naslovom Majhni koraki, veliki vrhovi - priročnika za starše in otroke od zibke do mladostništva; hkrati pa tudi mamo in vodnico Planinske zveze Slovenije, ki v hribe vodi predvsem otroke in z bralci deli svojo osebno, planinsko, vodniško in publicistično pot.

Majski Planinski vestnik o planšarstvu

Majski Planinski vestnik o planšarstvu

ponedeljek, 18. maj 2026

Majska tema meseca je Planšarstvo in njegove skrivnosti. Pogledali smo v bogato zgodovino planšarstva, pogovarjali smo se z Anko Lipušček Miklavič, ki je svojo poklicno pot posvetila planinskemu pašništvu - na začetku kot kmetijska pospeševalka in pozneje kot direktorica uspešne zadružne mlekarne Planika Kobarid, še vedno pa jo poleti lahko srečate na planini Sleme, obkroženo s kravami, ali med obračanjem hlebcev sira Tolminec.

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

četrtek, 16. april 2026

V tokratni temi meseca smo se podali po Zasavski planinski poti (ZPP), ki letos praznuje 70 let in je za Slovensko planinsko pot druga najstarejša vezna obhodnica v Sloveniji. Kako je nastala, zakaj so bila v začetku nasprotovanja, kje poteka, kako dolga je ..., v sredici Z nami na pot pa boste našli tudi opise štirih etap po ZPP, in sicer od gradu Podsreda do Koče na Bohorju (2. etapa), od Koče na Bohorju do Tončkovega doma na Lisci (3. etapa), od Doma na Šmohorju do Planinskega doma na Mrzlici (6. etapa) in nadalje do Planinskega doma na Čemšeniški planini (7. etapa).

Iskanje med novicami