sreda, 21. marec 2018, ob 15. uriPZS

Razkriti geološki zakladi plazu Stože

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_foto_matija_kriznar__3_

Ob planinski stezi, ki vodi do Male Ruše in okoliških vrhov, je tok plazu odložil neverjetno pestro zbirko fosilov, ki jih drugače lahko opazujemo tudi više ob stezi. Kamnine, v katerih najdemo fosile, so temnosivi apnenci in rjavosivi glinavci, ki so nastajali v mirnem in plitvem morju pred približno 225 milijoni let (obdobje zgornjega triasa). Na naravno preperelih površinah apnenčevih plošč lahko s prostim očesom opazujemo drobne školjke in polže, medtem ko ponekod prevladujejo ostanki bodic in koron morskih ježkov. Dokaj redki so ostanki triasnih vretenčarjev (predvsem rib), ki so za seboj pustili zobčke ali posamezne koščice. Na navaljenem robu plazu so med omenjenimi ploščami prisotni tudi večji bloki sivih apnencev. V tej kamnini je vrstna pestrost fosilov manjša, saj vsebujejo večinoma le nekaj centimetrov velike lupine školjk in hišice amonitov, izumrlih prednikov današnjih glavonožcev. Više nad plazom so grebeni grajeni iz belih do svetlosivih dolomitov z redkimi fosili, ki so po starosti nekoliko mlajši od spodnjih fosilonosnih plasti.

Plaz Stože ni le zakladnica fosilov. V ogromnih kamnitih blokih sredi plazu lahko opazujemo različne razpoke, zapolnjene s kristali kalcita in dolomita. Kristali kalcita so veliki do dva centimetra in prosojni, čeprav so mnogi že korodirani.

pv_pzs_marec_2018_plaz_stoze_fosili_skupaj_foto_matija_kriznar

Odkriti geološki zakladi izpod Mangarta so dokaz, da narava včasih tudi sama razkrije svoje geološke skrivnosti. Razkriti fosili in minerali so sedaj na ogled vsakomur, ki ga ne žene zgolj želja po osvajanju vrha in si vzame čas tudi za opazovanje žive in nežive narave. Ob tem velja opozorilo, da s seboj v dolino ne smete odnašati ničesar (to je sicer tudi vodilo pravih planincev), le fotografije opazovanih fosilov in mineralov, saj ti ležijo tudi na območju Triglavskega narodnega parka. Seveda pa v primeru zanimivih in večjih najdb fosilov (predvsem vretenčarjev) lahko obvestite službe TPN ali Prirodoslovni muzej Slovenije.

Matija Križnar

Prispevek je objavljen v marčevski številki Planinskega vestnika.


Z novembrskim Planinskim vestnikom na trekinge

Z novembrskim Planinskim vestnikom na trekinge

petek, 17. november 2023

V osrednjem delu novembrske številke Planinskega vestnika, ki je pester z različnimi prispevki in s čudovitimi fotografijami, se podajamo na trekinge. V deželo nomadov - v Kirgizijo, ki ji pravijo Švica centralne Azije, in med tisočere obraze Nepala pod Himalajo.

V oktobrskem Vestniku o umetnih plezalnih stenah pri nas

V oktobrskem Vestniku o umetnih plezalnih stenah pri nas

sreda, 18. oktober 2023

Tema oktobrske številke Planinskega vestnika so umetne plezalne stene. "Če bi pred sto leti nekemu alpinistu predstavili prihodnost in razvoj alpinizma ter plezanja v naslednjih desetletjih, bi nas najbrž prav pisano pogledal. Verjetno bi se mu zdelo čudno, da se bodo ljudje od preživljanja časa v gorah, v naravi, preusmerili v zaprte telovadnice z bolj ali manj visokimi stenami in nanje pritrjenimi umetnimi oprimki. Če pa bi mu omenili, da bo športno plezanje leta 2020 olimpijska disciplina, nam prav gotovo ne bi verjel," je v uvodnem članku teme razmišljala avtorica. Pišemo tudi o tem, kateri center je bil prvi pri nas, kje vse so plezalni centri v naši deželi, kako nastanejo plezalne stene, pa tudi o tem, da so v Slovenski Bistrici v oktobru odprli največji plezalni center v Sloveniji.

Septembrski Vestnik o čudovitih slikah Danila Cedilnika - Dena

Septembrski Vestnik o čudovitih slikah Danila Cedilnika - Dena

ponedeljek, 18. september 2023

Po poletnem premoru smo morali stopiti skupaj in tu je nova številka zanimivega branja. Kar izstopa, je gotovo - morate priznati - naslovka. To je ena od slik Danila Cedilnika - Dena, priznanega slikarja, alpinista, gorskega vodnika in reševalca. Pravi esej o slikah je napisal sociolog kulture Igor Škamperle.

Iskanje med novicami